V prejšnji številki Zarje je naš priljubljeni kolumnist Anton Komat razkrival, kako se Evropejci množično upiramo tajnim sporazumom TTIP, TISA in CETA, vendar pa tega zaradi slabega medijskega poročanja sploh ne zaznavamo. Pravzaprav večina med nami niti ne ve, kaj kratice sploh pomenijo. Sprejetje obeh sporazumov nikakor ni v korist ljudstva, temveč zgolj v interesu velikih kapitalskih korporacij, ki želijo še naprej bogateti na naš račun, a tajni sporazumi so še vedno oviti v plašč skrivnostnosti. Kaj bo torej konkretno pomenilo za nas, Slovence – Evropejce, če nam bodo ZDA vsilile svoje posebne zahteve in bomo zato morali v EU znižati varnostne standarde?
Kaj nam bodo servirale ZDA?
Znižanje varnostnih standardov v EU oziroma prilagajanje standardom ZDA konkretno pomeni, da bomo v Evropo iz ZDA in Kanade lahko dobili vse to, česar pravzaprav nočemo! V Severni Ameriki namreč na industrijsko pridelavo hrane gledajo drugače kot v Evropi, kjer smo potrošniki v dolgih letih prišli do takšne zakonodaje, da nas ščiti in se ji morajo podjetja prilagajati. V ZDA in Kanadi imajo velike korporacije, seveda v imenu povečevanja dobička, veliko bolj prosto pot kot v Evropi. Vse, tudi zdravje državljanov, je podrejeno enemu samemu cilju – večja proizvodnja, več vzrejenih in čim večje živali, več pridelka na širnih poljih. Če želijo to doseči, morajo posegati po postopkih, ki škodijo zdravju in so zaradi tega v Evropi že dolgo prepovedani. Poglejmo samo nekatere.
Klorirani piščanci: Že od leta 1997 v EU ne prodajamo več ameriških piščancev, saj je njihov uvoz prepovedan. V ZDA namreč za uničevanje bakterij v piščančjem mesu uporabljajo postopek, ki se mu reče »tretiranje mesa s klorom«. Pred prodajo vsakega piščanca rutinsko okopajo v klorovi kopeli in tako uničijo vse bakterije v mesu. V EU so kemikalije za protimikrobne učinke prepovedane, saj smo se raje odločili za učinkovit sanitarni nadzor pri pridelavi in predelavi mesa, ki se mu reče »od vil do vilic«. To pomeni, da je neoporečnost mesa zagotovljena v celotni pridelovalni verigi in ne samo na koncu, kot to počno v ZDA s klorom. Čeprav se ameriška agencija za varno hrano (FDA) bori proti uporabi klora proti bakterijam, saj povzroča večjo odpornost bakterij, pri tem ni zelo uspešna.
Poleg s klorom v ZDA »neoporečnost« mesa zagotavljajo tudi z uporabo amonijaka in antibiotikov, na primer penicilina in neomicina, neverjetno dolgo obstojno rdečo barvo pa z ogljikovim monoksidom. Seveda uporaba kemikalij, antibiotikov in plinov na izdelkih ni označena.
Čeprav negativni učinki kloriranja mesa niso znanstveno dokazani, pa tudi niso znanstveno ovrženi. Zagotovo pa ostanki klora ogrožajo naše okolje in tako posredno vplivajo tudi na zdravje ljudi, ostanki antibiotikov pa povečujejo odpornost mikroorganizmov v okolju, kar tudi posledično ogroža naše zdravje.
Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 22, 17.11.2015
