Za kakovostno šolsko prehrano se je treba boriti z vsemi štirimi, se najbrž strinja večina. Pa je za zasebnike zdravo pripravljen obrok pomembnejši od zaslužka in dobička? V nekaterih občinah menda že pritiskajo na vodstva šol in vrtcev, naj se znebijo šolske kuhinje.

Na sindikatu navajajo zelo veliko šol, ki so to že storile, medtem ko so  s šolskega ministrstva poslali podatek o zelo majhnem številu šol – zgolj desetih. Kateri ima prav? Zakaj sindikat dviga prah, ko pa se po besedah predsednika združenja ravnateljev osnovnih šol in ravnatelja Osnovne šole Janka Modra Dol pri Ljubljani za šolsko prehrano slovenskih otrok ni treba bati? Prvi mož sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj je povedal, da se, če bodo kosila za slovenske šolarje kuhala velika multinacionalna podjetja, lahko poslovimo od zastavljenega cilja, da bi bili šolski jedilniki sestavljeni iz večinoma lokalno pridelane hrane. Po njegovem mnenju se odpira dilema o varnosti in kakovosti hrane, pozabiti pa ne smemo tudi na zaposlene v šolskih kuhinjah.
»Na leto se za šolsko prehrano porabi 119 milijonov evrov, zaradi česar bi lahko šole in vrtci postali bojišče raznih podjetij, ki v tem vidijo priložnost za zaslužek. Ne smemo pa pozabiti niti na položaj zaposlenih v šolskih kuhinjah, ki so bili doslej javni uslužbenci, po prenosu šolske prehrane na zasebnega izvajalca pa postanejo zaposleni pri zasebniku, ki jim zaposlitev pod istimi pogoji zagotavlja zgolj še za eno leto. Skrbi nas, da bodo zasebni izvajalci šolske prehrane svoje dobičke črpali ali pa zmanjševali svoje stroške z nižanjem števila zaposlenih oziroma z njihovo večjo obremenitvijo.«
Na ministrstvu za šolstvo so povedali, da se šole za prenos šolske prehrane na zasebnega izvajalca odločajo le  izjemoma, na vprašanje, za kakšne izjeme točno gre, pa niso odgovorili. Na Osnovni šoli Škofja Loka – Mesto so nam povedali, da so se na zasebnega izvajalca šolske prehrane morali obrniti že pred trinajstimi leti, saj nimajo transportnega vozila, s katerim bi lahko iz njihove šolske kuhinje vozili obroke v dislocirano enoto. Tako za otroke na tisti enoti poskrbi slovensko podjetje Slorest. Starši so po besedah ravnateljice Doris Kužel zadovoljni, cena obrokov pa je za vse enaka, četudi zasebno podjetje pri pripravi šolske prehrane ni oproščeno davka na dodano vrednost (DDV). Z Davčne uprave RS so nam namreč sporočili, da je šolska prehrana oproščena plačila davka na dodano vrednost, kadar za nabavo, pripravo in razdeljevanje obrokov skrbi šola ali drug vzgojno-izobraževalni javni zavod. Če za šolsko prehrano skrbi zasebno podjetje, je za dobavo šolske prehrane treba obračunati DDV, in sicer po nižji, 9,5-odstotni stopnji.