Število ločitev neizmerno hitro narašča! Lani se je poročilo 126 parov na teden in ločilo kar 47, kar pomeni, da se zagotovo vsak tretji ali že skoraj vsak drugi par slej ko prej razide. Za temi statističnimi podatki pa stoji veliko žalostnih zgodb. Slovenke in Slovenci smo namreč narod pravdarjev in tudi ločujemo se tako – zelo grdo, vsak na svojem okopu in s svojim odvetnikom. Najhujši niso prepiri za materialne dobrine, pripovedujejo naši sogovorniki, temveč uveljavljanje svojega prav ter maščevanje nekdanjemu zakoncu z zlorabljanjem otrok in izsiljevanjem z urejanjem stikov. Menda se kar šest od desetih ločitev spremeni v pravo vojno, podobno tisti iz črne komedije o zakoncih Rose. Po resnične zgodbe o slovenskih ločitvah smo se odpravili k odlični odvetnici za ločitve Nuši Maček, pravnemu svetovalcu Mihi Dolencu in psihoterapevtki Mileni Lipovšek.
NUŠA MAČEK, odvetnica za ločitve
Prave male vojne
Nuša Maček iz Celja slovi daleč naokoli kot odlična odvetnica za ločitve. A če odličnost odvetnika nekje, recimo v ZDA, pomeni, da bo zmlel svojega nasprotnika in ga popolnoma finančno oskubil, slednje se bo zgodilo tudi z njegovo stranko, to pri njej ne velja. Nuša Maček je namreč prepričana, da je ločitev lahko hujša kot smrt in da je njena naloga, da s svojo stranko vzpostavi zaupen in oseben odnos ter vodi postopek tako, da je na koncu za vse dobro, predvsem pa za otroke.
Včasih jo je sram, da je odvetnica
»Ljudje si zelo nagajajo, in to me zelo boli, zato se trudim, da sem vsakemu v oporo in vedno na razpolago. Včasih pridejo k meni, potem ko so razočarani nad drugim odvetnikom, in slišim zgodbe, ob katerih me je sram, da sem odvetnica. Na primer, če pride k meni mamica, ki je jezna na moža, ker jo je prevaral, in mi reče, da ne bo dovolila stikov z otrokom, ji skušam spremeniti to miselnost in dopovedati, da je za otroka dobro in da ima pravico do stikov z očetom. So pa odvetniki, ki enega od staršev še spodbujajo k temu, da preprečuje stike. To je nedopustno.«
Prav tako nedopustna se ji zdijo tako imenovana »plačila zunaj tarife« pri nekaterih odvetnikih. »Ločitve zagotovo niso področje, s katerim bi v naši pisarni služili. Ne moreš nekomu, ki je na minimalcu in še ločuje se, pred nos potisniti pogodbe, v kateri je dogovor o plačilu zunaj tarife, in zahtevati 3000 evrov akontacije. Mi delamo po tarifi, preprosto ne moremo drugače, in tudi najdaljši postopek stane največ 500 evrov. Ja, včasih pa prebledim, ko vidim, kaj vse se dogaja drugje.«
Kako vsak svojo ločitev vidita Adi Smolar in Saša Einsiedler?
Članek preberite v Zarji št. 16, 6.10. 2015
