Po zadnjih podatkih imamo v naši deželici že kar 40 uspešnih butičnih pivovarn! Za njihovimi zidovi se skrivajo zanimive zgodbe in rojevajo izvrstni okusi. Nekateri od teh pivovarjev so samouki, drugi svoje delo gradijo na češkem, bavarskem, angleškem ali ameriškem znanju. Njihovo glavno vodilo je kakovost, ne količina. Povedano preprosto: varijo izključno pivo, ki ga tudi sami radi pijejo. In čeprav dobiček ni glavna skrb, jim gre dobro – večina jih namreč ne dohaja povpraševanja.
Revolucija mikropivovarstva se je razširila po vsem svetu in zajela tudi Slovenijo. K nam je prišla iz ZDA, kjer so se začele v osemdesetih letih pojavljati majhne obrtne (craft) pivovarne. »Da pivovarna ustreza tej definiciji, je treba izpolniti nekaj (dokaj ohlapnih) pogojev: zvariti je treba razmeroma malo piva, okoli 200.000 hektolitrov letno, zavezati se je treba uporabi najboljših sestavin, glavno vodilo mora biti kakovost, glavni izziv pa ustvarjalno razvijanje receptov. Prizadevati si morajo za rast, vendar pa dobiček nikakor ne sme biti primarna skrb,« pojasni Andrej Krštinc, ki se je po ljubiteljskih poteh prebil do poklica pivar. Lanje v Mariboru odprl Pivarno – trgovino, v kateri prodaja domače in tuje vrste piva iz butičnih pivovarn. Poleg tega oskrbuje lokale na Štajerskem s pivom slovenskih malih pivovarjev. Ko je študiral, sta s prijateljem z avtoštopom odpotovala na Češko. Presenečena sta bila nad njihovo bogato ponudbo različnih vrst piva in si tako za kosilo vsak dan kupila eno. Zavzeto sta okušala, razpravljala in si zapisovala vtise. S tem se je začelo Andrejevo zanimanje za pivo.
Odlično pivo so varile že slovenske babice. V Sloveniji se je nekaj manjših pivovarn odprlo na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. To so bili predvsem pivovarji, ki so pivo varili izključno za svoje lokale. Rokovnjač iz pivovarne Lukovica ima že bogato pivovarsko zgodovino, ki temelji na starih češko-nemških receptih in inovativnosti Vinka Pirnata. Ta nam je z veseljem povedal, da lahko starejši ljudje potrdijo, kako njegova piva spominjajo na okus, kakršnega so na Slovenskem varile naše babice. Pri njih je ključna sestavina voda, ki priteka izpod Limbarske gore. Odtlej sta v okviru gostiln nastali še pivovarni Štajerc in domžalska Adam Raubar, ki je znana po sloganu »Na Kranjskem boljš'ga piva ni, kot ga Adam Raubar vari«. Pivovarna San Nicolo v Ankaranu je vedno gradila na zdravilnih učinkih zmernega pitja piva, pivovarna Kratochwill se je učila na čeških temeljih in gradila na češkem hmelju in sladu ter slovenski vodi, pivovarna Zupanič je še ena uspešna mariborska zgodba, uveljavila se je tudi pivovarna Lipnik v Šmarju pri Jelšah in številne druge.
»Tako zame osebno kot nasploh za rojevanje resničnih craft pivovarn je bil na Slovenskem prelomni trenutek, ko se je odprla pivovarna Človeška ribica oziroma Human Fish Brewery v Slovenj Gradcu, potem pa so se preselili na Vrhniko. Takrat se je začela pri nas počasi spreminjati tudi kultura pitja piva,« pove mladi poznavalec piva Krštinc.
Več v Zarji št. 15, 29.9.2015
