- V Sloveniji se v zvezi z vremenom dogajajo stvari, ki se menda niso nikoli prej. Novice o neurjih in drugih naravnih katastrofah se zdijo vedno usodnejše. Zakaj?
Nekateri znanstveniki nas skušajo prepričati, da so to naravni procesi, ki jih povzročajo nihanja v genezi zemlje, katerih priča smo v preteklosti že bili. Drugi menijo, da gre za zunanje vzroke, kot je na primer intenzivnost sončevega obsevanja. Nekateri pa največji del krivde pripisujejo aktivnostim človeka, ki je v zadnjih stotih letih res najbolj verjeten vzrok za podnebne spremembe. Tudi sama mislim, da je razlogov več, največja krivda pa je človekova, saj je vse skupaj pospešil.
- Kako resno je torej pri nas?
Spremembe podnebja bi morali jemati resno. Še vedno sicer imamo zmerno klimo in štiri letne čase, vendar se lastnosti teh spreminjajo. Povečuje se intenzivnost nekaterih vremenskih dogajanj. Zime niso več takšne, kot so bile, zaradi višjih temperatur zraka se vegetacija začne spomladi prej prebujati, vdori hladnega zraka pa so še vedno lastnost alpskega podnebja, zato niso redke pozebe, že marca pa imamo lahko tudi zgodnje suše. Poleti so intenzivna neurja s točo, nalivi, intenzivnejši vetrovi, poplave, erozija, vročinski valovi in poletna suša. Ali pa letošnja moča v severovzhodni Sloveniji. To je resno.
-Toda zapisi pričajo, da so poznali ekstremne vremenske razmere tudi v preteklosti, in tudi naše babice in dedki se spominjajo marsičesa takšnega. Ali torej včasih vseeno pretiravamo in zdajšnji vremenski odkloni pravzaprav niso tako zelo posebni?
Ekstremi so vedno bili, so pa zdaj pogostejši, prevsem pa intenzivnejši. O tem na podlagi meteoroloških podatkov govori statistika. In večja je tudi škoda, ki pri tem nastaja.

Več v Jani, št. 36, 8.9.2009