Okoli 2500 klimatologov z vsega sveta, ki so se zbrali na svetovnem klimatološkem kongresu na Danskem, je svetu sporočilo, da klimatske spremembe potekajo hitreje in da so usodnejše, kot smo še pred nedavnim predvidevali. Zaradi neurij in suše je veliko škode in žrtev že zdaj, če pa se bo do konca stoletja gladina oceanov zares dvignila celo do dva metra, kot napovedujejo, bo primanjkovalo pitne vode in hrane, višje ležeče in razvitejše države pa bodo preplavili klimatski begunci. In kakšna je pri tem vloga Slovenije?       

          

Mislili smo, da so zle napovedi klimatologov z vsega sveta preveč črne, očitno pa so dejstva še precej hujša, kot so predvidevali pred leti. »Klimatske spremembe prinašajo hude družbene in okoljske težave. Moderna družba in ekosistemi so zelo ranljivi že zdaj. Najbolj ogrožene so revne države in dežele v razvoju. Ogroženo je vse, kar nam narava daje zastonj, to so gozdovi, tla, močvirja, vodni sistemi, reke in zrak,« pravi dr. Lučka Kajfež Bogataj. Le kaj zapuščamo svojim potomcem?  »Še vedno je čas, da se katastrofi izognemo, če si bomo zastavili zelo jasne cilje, kako zmanjšati izpuste že do leta 2020. Če tega ne bomo naredili, leta 2050 nikakor ne bomo več mogli zaustaviti pogubnih trendov. Klimatologi pričakujejo od politikov, da se uredi davčna politika glede obdavčitve fosilnih goriv. Razviti moramo nizkoogljične tehnologije, pa tudi vse obnovljive vire energije, tako jedrsko energijo kot vodikovo tehnologijo,« razlaga in še dodaja, da zato po njihovem neaktivnost ali čakanje nista opravičljiva. Zlasti ker blaženje podnebnih sprememb prinaša mnogo koristi. Prinaša zelene službe, službe v novih energijah, manj zdravstvenih težav, ki nastajajo tudi zaradi izpustov, prometa in ogrevanja. Hkrati si bo opomogla narava, kar je splošno koristno.Arktika brez ledu Novo odkritje je, da se Arktika ogreva bolj, kot smo sprva mislili. Obseg arktičnega ledu je zdaj za kar 34 odstotkov manjši kot pred 30 leti, in če bo šlo tako naprej, poleti leta 2030. na Arktiki ne bo več ledu. Več v Jani, št. 40, 6.9.2009