Pravzaprav je v razsodbi, ki si jo je mogoče ogledati na internetu (!), zapisano, da je Jagoda opisala spolno zlorabo, ki sta jo počela »oba obtožena«. Drugi obtoženec je bil menda ded, ki je bil v prvem postopku pred županijskim sodiščem prav tako obtožen, a se ga zdaj nič več ne omenja. Javnost domneva, da je medtem umrl. Ve se tudi, da se z družino Jagode in njenega petletnega brata Ivice že dolgo vrsto let ukvarja center za socialno delo, pa tudi, da se je center s to družino ukvarjal že, ko je bil Jagodin oče otrok, ker ga je menda zlorabljal oče, torej prej omenjeni potencialni drugi posiljevalec – Jagodin ded.
Jasno je, a dokaza ni. Na centru za socialno delo so se z družino ukvarjali že prej, vendar ni nihče opazil, da je deklica žrtev zlorabljanja. Vse dokler ni prišla v bolnišnico, se slekla in legla v sosednjo posteljo. Strokovnjaki so takrat ugotovili, da je deklica »v nebo vpijoči primer spolnega zlorabljanja«.
Po vsem tem je Jagoda pristala v rejniški družini. Septembra lani pa je očeta – ki je bil že oproščen na županijskem sodišču – zaradi »nekonsistentnega in neverodostojnega pričevanja« njegove hčerke oprostil tudi senat vrhovnega sodišča. O zadevi je odločalo pet sodnikov, od tega štiri ženske. Glavna stvar, na kateri je temeljila oprostilna razsodba, je bila ugotovitev, da deklica ni bila prepričljiva, da je zagotovo imela spolno izkušnjo in da je očeta nekaj časa obtoževala, nato pa trdila, da ni kriv.
»Primer Jagode je eden tistih, pri katerih je vsem v sodni dvorani kristalno jasno, kaj se je zgodilo, vendar za to ni dokaza. Sodni izvedenec od otroka preprosto ni dobil ničesar in njeno pričevanje je bilo neuporabno,« je dejal ugledni sodnik, ki je vodil prvostopenjski postopek.

Več v Jani št. 7, 16.2.2010