Kako se kažejo motnje spanja?
Morda najbolj nelogična posledica, ki je starši nikoli ne prepoznajo kot posledico motenega spanja, je hiperaktivnost. Ni namreč nujno, da bo otrok, ki spi premalo ali ne dovolj dobro, podnevi pretirano zaspan. V nasprotju z odraslim se čezmerna dnevna zaspanost pri otroku lahko kaže s pretirano živahnostjo. Otroka je težko umiriti, v šoli ne more biti pri miru in se zbrati. Lahko pa je podnevi zaspan, morda razdražljiv. Eden najpogostejših problemov, s katerim se spopadajo predvsem starši majhnih otrok, je težavno uspavanje. Otrok potrebuje tudi uro ali več, da zaspi. To ni nujno preveč, če to ustreza tudi staršem in otrok pozneje dobi dovolj spanja. Paziti pa je treba, da otrok razume, da je postelja prostor umirjanja in spanja, ne pa igrišče. Predvsem pa je pomembno, da starši otroka položijo v posteljo, ko je res zaspan, kajti gotovo se boste strinjali, da je ležanje v postelji in čakanje na spanje nekaj najtežjega, če v resnici nismo prav nič zaspani. Postelja tudi ni namenjena hranjenju. Otroka nikoli ne hranimo v spalnici, da preprečimo to kot način uspavanja.
Kdaj bi še morali pomisliti, da ima otrok motnje spanja?
Ena dolgoročnih posledic, na katere morda ne bi pomislili, je debelost. Prav tako lahko pri pomanjkanju spanja pride do zastoja telesne rasti. Podobno kot pri odraslem je lahko dolgoročna posledica motenega dihanja v spanju tudi povišan krvni tlak. Na to kažejo predvsem čezmerno potenje med spanjem, nepravilno dihanje s premori in smrčanje. Starši se pogosto pritožujejo, da njihov otrok ponoči vstaja ali se vsaj prebuja. Včasih opazijo, da otrok spi nemirno, se zbuja prestrašen ali se zbudi le napol in ne vedo, ali se sploh zaveda sveta okoli sebe ali ne.
Kako vemo, da otrok ne diha pravilno? Kdaj naj nas začne skrbeti?

Več v tiskani izdaji revije Jana, št.11, 16.3. 2010