Maturantski ples se nekaterim zdi najlepši, simboličen konec srednje šole, drugim nepotreben balast, skoraj vsi starši maturantov pa se strinjajo, da precej obremeni družinski proračun. Manj kot 300 evrov štiričlanske družine pač ne bo stal. To je zares najmanj, na kolikor morate računati, pri tem pa morate imeti zelo skromnega maturanta ali maturantko, ki si bo sama uredila frizuro in ličenje ter ji ne bo mar za solarij in druge (drage) kozmetične seanse.
Maturantski ples že dolgo ni več šala. Dekleta se odevajo v drage večerne toalete, nemalokrat jih naročijo pri naših znanih modnih oblikovalcih, otroci najpremožnejših posegajo po oblikovalskih imenih svetovne slave. Priprave na maturantski ples so predvsem za dekleta precej ali popolnoma podobne tistim pred poroko: frizer, nega obraza, če obleka razgalja hrbet, tudi nega hrbta, ličenje v kozmetičnem salonu, pedikura, manikura, obiskovanje solarija. Vse za to, da bi oh in sploh zasijale na slovesnem večeru.
Nekateri maturanti se sicer plesa sploh ne udeležijo, pridrvijo le okoli ene zjutraj, po koncu uradnega dela, ko s sošolci radostno izginejo na »pravo« zabavo, ki traja vse do jutra in včasih celo dlje. Še posebno če se zapeljejo na kavo v Portorož. Kar se tudi ne zgodi malokrat. Tako je predvsem v prestolnici.
Čeprav starši pogosto tarnajo, da je maturantski ples resnično drag projekt, se mu v resnici niti ne želijo odpovedati. Danica Doler Švab, direktorica Šolskega centra Slovenj Gradec, ki združuje pet srednjih šol, nam je povedala, da so starši vsaj pri njih na skupinskih roditeljskih sestankih dobro seznanjeni s pripravo in finančnimi okviri maturantskega plesa, pa se doslej niso pritoževali. Družine očitno ta izdatek nekako še zmorejo, čeprav so lani že imeli nekaj socialno ogroženih dijakov, ki so jim pomagali s sredstvi iz šolskega sklada.
Nekateri maturantske plese ukinjajo. »Za številne starše je maturantski ples res velik strošek, a očitno še ni tako hudo, da bi se tega lotili skromneje ali da maturantski ples celo ukinili. Vsaj pri dijakih, ki obiskujejo štiriletne programe, je tako. Starši želijo, da je večer posebno slovesen, da je prostor urejen in vse na neki ravni,« pove Švabova.
»So pa starši gimnazijcev večinoma dobro situirani – vsaj za zdaj je še tako. To so namreč generacije staršev, ki so glede na izobrazbo še lahko dobili dobre službe. Zdaj pa prihajajo generacije, ki imajo lahko magisterij ali celo doktorat, pa zanje služb sploh ni!« doda Švabova zanimivo opažanje in izrazi zaskrbljenost nad prihodnostjo. Meni, da se bo standard vsaj na Koroškem močno znižal.
Več v novi Jani, št. 13, 30. 3. 2010
