V kleti anatomskega inštituta me je, priznam, streslo, kajti na preglednih policah so v steklenih posodah na ogled različni deli človeških teles: tam zarodki različnih velikosti (še iz časov zasramovanih mater samohranilk), drugje človeški možgani v vseh mogočih različicah, tam polovica glave z odprtim ličnim delom, da se vidijo živci, drugje del stopala in noge.
V kleti anatomskega inštituta me je, priznam, streslo, kajti na preglednih policah so v steklenih posodah na ogled različni deli človeških teles: tam zarodki različnih velikosti (še iz časov zasramovanih mater samohranilk), drugje človeški možgani v vseh mogočih različicah, tam polovica glave z odprtim ličnim delom, da se vidijo živci, drugje del stopala in noge. Pretresljiv pogled, ob katerem so okostja, tudi tista najmanjša, mala malica. A drugi pogled in pogovor s predstojnikom (že osemnajst let) Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Deanom Ravnikom, odstira zaveso nuji in potrebi darovanja umrlih teles inštitutu. »Na leto imamo okoli petindvajset darovanih teles, še tri tisoč osemsto ljudi pa se je že odločilo, da nam daruje sebe. Tako se študentje, zdravniki in raziskovalci zelo veliko naučijo!« Da, na srečo: mrtvo telo namreč prenese poizkuse, učenje in napake, ki pomagajo bolnim živeti! Nad vhodi v secirnice zato še danes marsikje piše: Hic mortui vivos docent (Tukaj mrtvi učijo žive).
Pred triindvajsetimi leti, ko se je anatomski inštitut iz zastarelih in več kot dotrajanih prostorov preselil v pritlično etažno stavbo nove stavbe medicinske fakultete, je ta inštitut z dolgo tradicijo (ustanovljen je bil skupaj z nepopolno medicinsko fakulteto leta 1919, svoje prostore pa je imel na Zaloški 4, kjer sta že bili mestna mrtvašnica in prosektura – prostor za obdukcije) zaživel lepše čase. Na podlagi idej sodelavcev so bile izdelane komore za shranjevanje anatomskih preparatov, namesto dveh velikih je bilo v novi stavbi na voljo šest manjših secirnic, vsaka z 32 sedeži, od tega dva prostora s premičnimi mizami in stoli. Edina slaba stran novih secirnic je bila in je še, da so pod ravnjo ploščadi pred stavbo, s tem pa je delo v njih na ogled mimoidočim. Tudi zato so žaluzije teh prostorov zmeraj spuščene in delo kljub velikim oknom poteka le v umetni svetlobi. Toda laboranti, študenti in znanstveniki so tega vajeni: konec koncev je inštitut za anatomijo osnovna učna ustanova za študente medicine in dentalne medicine, za študente na fakulteti za šport, farmacijo, fakultete za zdravje.
