Prvo nadstropje je s časovnimi trakovi oziroma motivi na steni, ki so posnetek podob z znamenitih situl, posvečeno lovu in ribolovu, drugo obrti in trgovini, tretje pa ljubezni. Najamete lahko apartma halštatskega kneza ali eno od ležišč pod zvezdami. V restavraciji vam med drugim postrežejo z obroki, ki želijo s svojimi sestavinami, kot so leča, ajda in podobno, pričarati okuse davnega časa. Ocvrte girice in velikanske poletne solate, ki stanejo pičle štiri evre, so ob tem prijazna posledica sodobnega časa.
Popotniki, poslovneži in še kak vojak za povrhu. Situla je poleg Celice, Pliskavice in nedavno odprtega mladinskega hostla v Celju edini tematski hostel v Sloveniji. V imenu nimajo zapisa mladinski, ker gostoljubja ne namenjajo zgolj mladim. Radi sprejmejo vse – samotne popotnike, pare, družine, poslovneže, tujce in Slovence, pisatelje, pesnike, pohodnike, kolesarje, glasbenike, slikarje, v pritličju je apartma, dostopen in ustrezno urejen za invalide. Le za košarkarje imajo v Situli nekoliko prekratke postelje.
Pri njih prespijo tudi nekateri varčni in nezahtevni poslovneži, saj je v hostlu na voljo brezžična internetna povezava, pa še računalnik je za vsak primer na hodniku v vsakem nadstropju. Tod zatočišče najdejo na primer tudi nekateri mladi Francozi, ki pridejo v novomeški Revoz na služenje civilnega vojaškega roka, saj jim francoska zakonodaja to omogoča opraviti tudi na tujem. Včasih pa v Situli za 13 evrov in pol, kot stane najcenejša nočitev, prespi in zjutraj za povrh dobi še krepčilen zajtrk tudi kak večer pred tem preveč razigran mladec iz bližnje vasi. To se sicer ne zgodi prav pogosto, skoraj gotovo pa v času kakšnega velikega dogodka.
Dolenjci gredo spat ob desetih. Drugače pa nočnega življenja Novo mesto na žalost tako rekoč ne pozna, kar Situli gotovo ne pomaga. Vrata Situle se zato zaprejo ob 22. uri, gost pa lahko za pozneje dobi ključ zadnjega vhoda, če to želi. Nočnega receptorja imajo po navadi ob četrtkih, petkih in sobotah, ko se v sicer zaspanem mestu ob Krki vendarle kaj dogaja. Neki bolgarski pisatelj, ki je v okviru mednarodne pisateljske izmenjave v Situli preživel mesec dni in delal, je ugotovil, da ima Novo mesto uradno res 30.000 prebivalcev, a se zdi, da jih ima komaj tri tisoč. Pa je zato vseeno končal svoj roman, saj se je med gostoljubnimi Dolenjci odlično počutil.
Tistega dne, ko smo obiskali Situlo, smo bili sicer prepozni, da bi srečali peščico trenutnih prebivalcev hostla, ker so se ti po zajtrku že odpravili na raziskovanje dolenjskih lepot ali po opravkih, zaradi katerih so se znašli v dolenjski prestolnici, pa prezgodnji, da bi že srečali tiste, ki pridejo na okusno malico ali pozneje kosilo. V restavraciji hostla vsak dan postrežejo kakšnih 150 obrokov, kar je več, kot so pričakovali. Kuharica Lili s pomočniki v ne prav veliki kuhinji zato čara, so nam zatrdili. Pridemo poskusit, smo obljubili. Med prvim obiskom smo se zadovoljili zgolj s kavo v senci mogočne lipe na privlačnem in mirnem vrtu hostla.
Glas, ki seže dlje kot le v deveto vas. Novomeščani in okoličani so na tem kraju nekoč zahajali v slovito Ribjo restavracijo. Situla počasi, hostel namreč deluje šele dobri dve leti, gradi podoben sloves. Ni še množičnega navala z vseh koncev sveta, sta povedala direktor Zavoda Situla Luka Blažič in Janez Badovinac, vodja recepcije hostla. Letos pričakujejo šest tisoč nočitev, kar pomeni 20-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom, kar pa je še vedno le 25-odstotna zapolnitev kapacitet. A kaže dobro. Glas o Situli se širi. Nedavno jih je v svoje publikacije uvrstil sloviti Lonely Planet, omenja jih Gap. Prostor so jim namenili v magazinu nacionalne letalske družbe Adria Airways, ne nazadnje jih je že lani nagradila tudi Slovenska turistična organizacija. Le dan pred našim obiskom so bili njeni ocenjevalci znova pri njih. Zelo pomembno, kar se rezervacij tiče tudi odločilno, pa je seveda pojavljanje Situle na različnih spletnih portalih; hostelworld.com je na primer eden pomembnejših in na njem si je hostel Situla prislužil odlične ocene za lokacijo, značaj in varnost, najslabšo pa v kategoriji – zabava. Ampak to je pravzaprav problem Novega mesta oziroma drugih turističnih inštitucij na lokalni pa tudi državni ravni, ne pa Situle.
Med gosti, ki so se doslej znašli v zanje eksotičnem okolju Dolenjske, so že bili obiskovalci iz Nigerije, Bahamov, Azije … Pravzaprav z vseh celin. Pred kratkim se je neki njihov tajski gost po letu dni skrušeno vrnil, tako rekoč na kraj zločina, saj je pri prvem obisku s seboj pomotoma odnesel ključ svoje sobe. Poštenost, ki je nekaj posebnega.
V postelji s knezom ali kneginjo. Nekaj posebnega pa so tudi obeski za ključe, ki odklepajo sobe v Situli. Motivi na njih, posnetki prizorov s starodavnih situl, gostu namreč kažejo, v katerem nadstropju je njegova soba. Ampak večina se jih vendarle bolj zanese na številke. Sicer pa zanimivih obeskov ni treba krasti, čeprav nehote, ker jih obiskovalci lahko kupijo v trgovini s spominki. Tako kot replike situl, železovo rudo, replike jantarjevih jagod in še veliko drugih domiselnih reči. Tudi posteljnino. Tudi ta je namreč v Situli nekaj posebnega; zamislila si jo je Laura Fabijan, in če želite, na primer, lahko glavo položite na blazino v družbi kneza ali kneginje, kot se vam zahoče. Vsekakor zanimiva domislica, tako kot situlski potisk v filcu, okras na vratih sob, za kar je avtorica Tanja Kraševec dobila študentsko Prešernovo nagrado.
-Ko Dolenjci stopijo skupaj. Situla je polna raznovrstnih domislic, idej in rešitev, prav pod vse so se in se še podpisujejo novomeški oziroma dolenjski umetniki. Zares zanimiv predstavitveni film je režiral Klemen Dvornik, moderator je bil Branko Jordan, glasbo je napisal Tomislav Jovanovič - Tokac. Znanih dolenjskih ustvarjalcev v zgodbi o Situli najdemo še veliko.
Pravzaprav je zgodba Situle v bistvu zgodba o utripu oziroma dejavnosti novomeške mlajše generacije oziroma generacij, ki ostajajo mlade. Ustanovitelj Zavoda Situla je namreč Društvo novomeških študentov, ki je tudi ustanovitelj Založbe Goga, Zavoda LokalPatriot in časopisne hiše Park. Vse našteto zajema 80 odstotkov vsega, kar se med mladimi v Novem mestu sploh dogaja. Kdor torej pride v Situlo, bo gotovo spil kavo ali pivo v lokalu LokalPatriot, v Gogi kupil kakšno knjigo … Hostel je v bistvu nastal kot nekakšna logična posledica dejavnosti Zavoda LokalPatriot, predvsem dveh njegovih odmevnih mednarodnih festivalov. To sta festival dokumentarne fotografije Fotopub in glasbeni festival Jazzinty. Poleg tega v Novo mesto privabljajo obiskovalce tudi vse druge povezave DNŠ z različnimi mladinskimi in drugimi interesnimi skupinami doma in na tujem. In ti obiskovalci potrebujejo zanimivo, prijazno, navsezadnje tudi poceni prenočišče, kakršno jim ponuja Situla.
Zaradi srečanja s preteklostjo je tudi sedanjost polnejša. Zlasti zunaj popotniško oziroma turistično najbolj živahne sezone polnijo sobe hostla Situla različni dogodki. V njem je na primer tudi posebna soba, primerna za manjše seminarje. In zato ker poslujejo kot svojevrstno »družinsko podjetje«, saj vsi po potrebi delajo vse, torej gre tudi direktor kdaj počistit stranišče, so s svojim programom oziroma dogodki lahko zelo prilagodljivi, potrjuje tudi vodja programa in prodaje Ana Granda.
Tako lahko poskrbijo tudi za poroko, če želite, vas odpeljejo na bližnja športna igrišča ob Krki, na Marof gledat izkopanine, prevajalcem, ki se bodo v Novem mestu kmalu zbrali na mednarodnem srečanju, pa bodo na vrtu omogočili kuhanje čorbe v kotlu. Ob restavraciji najdete še kavarno in ob njej infotočko DNŠ, ki je tudi edino prodajno mesto študentskih bonov na Dolenjskem.
»Na situlah so se ohranile podobe, ki pričajo o druženju, o obredjih, o obrti in trgovini, o veri in ljubezni, ki so jo doživljali naši predniki in ki so na neki način zelo podobni življenju, ki ga živimo danes,« pravi ena izmed misli v filmu Situla – srečajte zgodbe daljne preteklosti. In v hostlu Situla je to srečanje dokaj prijazno. Pa tudi če mora obiskovalec kakšno minuto dlje počakati pred vrati skupne kopalnice in na ležišču pod zvezdami njegov sosed ponoči glasno smrči.
