O, kako lepo!« se je Anika Horvat, pevka, ki nas razveseljuje z dobro glasbo že več kot dvajset let, nasmehnila ob prošnji, da nam razkaže bioenergetske točke v Strunjanu, natančneje tiste pri hotelu Salinera. V čudovito strunjansko domačo gostilnico Pod trto je prihitela v športni opravi in hitela razlagati, da tudi sama pogosto hodi k znamenitemu strunjanskemu križu, najraje pozno spomladi in poleti, ko ni toliko turistov. »Takrat se hodim kopat, vse leto pa hodim s svojim psičkom Oskarjem na sprehode v Strunjan in seveda h križu: tam meditiram – po svoje, ker sem slišala za dobro energijo, ki vlada pod križem in spodaj na obali. Saj rada hodim tudi drugam, a v Strunjan se pogosto vračam.«
Bioenergetski park. In smo se iz oštarije, kamor so delovno oblečeni domačini prihiteli z njiv na kratek kapučino ali pivo, stari nono pa je že pojedel zgodnje kosilo in užival v soncu ter sladici, odhiteli v osrčje naravnega rezervata Strunjan. Obsega štiri kilometre dolgo severno obalo med Simonovim zalivom v Izoli in Strunjanskim zalivom, radovedne noge (najlepše je pešačiti) pa popotnika mimogrede ponesejo do čudovitega prepadnega klifa, Mesečevega zaliva, strunjanskega križa in cerkve, do prvih divjih špargljev in mimo zamočvirjenih solin do energetskih točk ob hotelu Salinera. Zapise o zdravilnih bioenergetskih točkah so odkrili med prenovo hotela med starimi zapiski benediktinskega samostana in se odločili, da uradno preverijo, ali staro mnenje menihov drži. Poklicali so Darka Filiputa, ta je točke izmeril, radiestezijske meritve pa je izvedel Zavod za alternativno izobraževanje. Bioenergetski park, ki je nastal na podlagi meritev, je opremljen s tablami, opisom meditacije, pojasnjeno je, kako držati prste na rokah, koliko časa se je dobro kje zadrževati in katerim organom telesa so namenjene točke. Obisk lepo urejenega parka s klopcami, bujnim rastjem in natančnimi oznakami (tudi barvnimi) je kar precejšen, ljudje pravijo, da se po obisku parka počutijo bolje. V lepo prenovljenem hotelu občasno organizirajo tdi vodenje po parku, najlepše pa je, da ga lahko obišče vsakdo brez plačila!
»Ne vem, ali pomaga sama energija, malce moraš tudi verjeti vanjo,« se je smejala Anika, ko se je vrnila s samotne meditacije. »Zelo lepo sem se počutila, ker so bili okoli mene ptički in zelo zelo lepa narava, ki me vedno pomiri – morda bi morala večkrat priti.« Pri triintridesetih letih in desetletjih prepevanja na odrih postaja tudi zato, ker se zna sproščati, bolj umirjena, radostna. »Kar bo prineslo življenje, bo prav,« je razlagala o svojem življenju in novi pesmi Super star, ki je spet nekaj drugačnega, česar od Anike nismo vajeni.
Strunjanski čudeži in legende. Mimo zamočvirjenih solin, na katerih poleti kipijo kupi bele soli, jeseni pa žareče rdeči rastlinje, smo jo ob kapelici, malo pred znanim Krkinim hotelom, mahnili po ozki strmi cesti navkreber do znane cerkve Marija od prikazovanja iz šestnajstega stoletja. Tudi tam je, pravijo poznavalci, krasna energija, sploh pred cerkvijo, ki jo obkroža lep park. Legenda pravi, da se je dvema čuvajema vinogradov prikazala Marija in jima dejala, naj popravijo njeno cerkev – romarska cerkev je zdaj popravljena … Še ena legenda, morda najznamenitejša v Strunjanu, pa govori o čudežu, zaradi katerega so v zahvalo za rešitev mornarjev postavili križ.
Več v Jani št. 21
Tekst: MIŠA ČERMAK, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ
