Povprečno živi in rodi 120 let, nekatera drevesa pa so lahko stara tudi do 300 let in so še vedno rodna. V Sloveniji se imenuje po orehu 16 krajev: Orehek, Orehovica, Orehovlje, Orešje, še več pa je zaselkov s podobnimi imeni – pa jih le še malo upravičeno nosi to ime. Drugače je v Velikem Orehku pod Gorjanci, ki ima 102 prebivalca in še okoli 50 velikih orehov; vendar jih je bilo tudi tam nekoč mnogo več. Zato so se domačini odločili, da bodo vsako leto na vsaki kmetiji zasadili dva oreha. Za Slovence ima oreh poseben pomen tudi zato, ker je naša orehova potica edinstvena na svetu.

V Sloveniji v preteklosti ni bilo strnjenih orehovih nasadov, le posamezna drevesa so dajala pečat kmetijam. Danes je že okoli 150 večjih orehovih nasadov, kar pa še zdaleč ni dovolj, saj kar 70 odstotkov orehov uvažamo.  Ker orehova jedrca vpijajo  vlago in vonjave iz okolja,  so izluščena zelo občutljiva. Hitro izgubijo kakovost, zato jih je bolje  uporabiti za razne nadeve, pravi Rajko Ocepek.  Tistim, ki nimajo prostora, da bi hranili cele orehe, svetuje, da sveže izluščena jedrca zamrznejo v polivinilastih vrečkah. Oreh je zelo cenjeno živilo, saj vsebuje okoli 62 odstotkov maščob, 16 odstotkov  beljakovin, 12 odstotkov  ogljikovih hidratov, 2,5 odstotka celuloze, 1,5 odstotka  rudninskih snovi, vitamine A, B, C  in E ter jod.

Sonce in vlaga. Leta 1983 je Rajko Ocepek v rodnem zaselku Zahom pri Žalcu zasadil kolekcijski nasad 50 orehov različnih sort, pozneje pa še 50. Nasad je v hribovitem, zelo sončnem predelu, kar orehu ustreza; sicer pa oreh najbolje uspeva na vinogradniških območjih. Naložba ni velika, z izbiro pravilnih sort pa so tudi vsa druga tveganja  majhna. Tudi vzgoja oreha ni zahtevna, potrdi  naš sogovornik.  Pri gojenju orehov je tudi eksperimentiral in  z obrezovanjem vzgojil drevesa s kotlasto krošnjo in take v obliki grma. Za oreh, ki  je drevo izrednih razsežnosti – visoko je tudi  20 metrov, krošnja pa je široka  15 metrov ali celo več –  je to  velika  posebnost. Sicer pa je orehov, ki uspevajo tako rekoč povsod po svetu,  kar 70 vrst. Rajko Ocepek bi, če bi se danes  odločal za  nov nasad,  glede na izkušnje  izbral najrodnejše sorte elit, G-139 , franquette, parisienne in maribor.

Oreh, ki je nekoč krasil in bogatil vsako kmetijo, izginja, zato ga priporoča tudi za samostojne zasaditve. Drevo je lepo, mogočno, daje prijetno senco, z značilnim vonjem odganja mrčes, jeseni pa daje »plodove za bogove«.  Vendar ga je nujno zasaditi najmanj deset metrov od hiše in mu tako omogočiti dovolj prostora ter sonca, da ne bi povzročil škode na objektu. Zanj je lahko poguben predvsem mraz, zato priporoča poznejše sorte, ki se tej nevarnosti izognejo.

Skrivnostni krotovnik. Veliko svojega časa in razmišljanja je namenil orehu tudi Oskar Kogoj: »Oreh je  na Primorskem vedno stal sredi borjača. Povezuje nas z davno zgodovino in našim izvorom, kar potrjuje že beseda oreh – ta je sanskrtskega izvora (tako kot večina bistvenih slovenskih besed).  Razlaga pa se začne pri Triglavu, ki ponazarja tridimenzionalnega boga, prvi simbol boga pa je krog v krogu. V  sanskrtu se krog imenuje  krot in krot je tudi staro slovensko poimenovanje za oreh. Krotovnik je oreh, ki je višji od drugih orehov in je uspeval še  zlasti v mediteranskem predelu. Ima izrazito  nagubano  površino in zato vsrka še več sonca in kozmične energije.  Ker je žal začel izginjati, sem bil vesel, da sem dobil kar 700 sadik  in ga začel  vzgajati. Toda ko naj bi sadike pobral in jih na za to namenjeni  fešti razdelil med tiste, ki so ga želeli posaditi,  je večina že izginila … Upam, da  danes  rastejo širom  po Primorski. Sam pa sem leta 2005 posadil nasad 30 krotovnikov in sedaj že pobiram te lepe in dragocene plodove. Vsi jih imamo radi – tudi  kuna, ki mi je že nekajkrat izpraznila košaro.«

V  bližini je tudi vas  Orehovlje in da bi  upravičeno še nosila to ime,  je Oskar Kogoj skupaj s tamkajšnjo gostilno Makovič začel promocijo oreha – zasadili so jih, gostilna pa ima oreh tudi v svojem znaku. »Oreh je dragoceno hranilo, o katerem ugledni zdravnik Oskar Keleminovič (zdravil je tudi papeža) pravi, da je jedrca dobro čez noč namočiti v vodi in jih nato zjutraj pojesti na tešče. Od nekdaj pa je oreh tudi sestavni del slaščic in še zlasti naše potice; ta je za telo in dušo.«

Prestižna orehova korenina. Oskar Kogoj pravi, da so v orehovem lesu posebna lepota, moč in plemenitost, še zlasti pa to velja za orehovo korenino. »Pravijo, da je imela Kleopatra pohištvo iz orehove korenine,  ta les je vgrajen v vse prestižnejše avtomobile in barke. Tudi jaz sem oblikoval več pohištva in kolekcij drugih izdelkov iz plemenite orehove korenine, ki  ima v sebi  koncentrirano kozmično moč in zato  prinaša tako odlične vibracije ter skrivnostno lepoto. Celo na sprejemnem izpitu za študij v Benetkah sem govoril o plemenitosti orehove korenine in o izjemni  danosti za oblikovanje. Pritrdil mi je tudi Giuseppe Mazzariol,  ugleden mednarodni kritik  (njegova žena Ema Stojkovič Mazzariol,  ki je po rodu Slovenka, je bila rektorica filozofske univerze v Benetkah). Tudi kasneje sva se – že kot prijatelja – mnogokrat  pogovarjala o teh skrivnostih. Moj ded Ciril  Batkovič  pa je iz orehovine  izdeloval  propelerje za  letala.  Iz oreha so tudi  modeli za odlivanje  v industrijskem  oblikovanju, saj je to les s posebnimi odlikami.«

Od preroštva do plodnosti. V ljudskem izročilu je oreh  čarobno drevo. Stari Grki so ga povezovali celo s preroškim darom  – legenda pravi, da se je jasnovidna nimfa Karya spremenila  v oreh z bogatimi  plodovi.  V  rimski dobi je oreh veljal za drevo plodnosti in obilja, zato je pripadal Jupitru. Tudi  pri nas se je ohranila vraža, da v noči poletnega sončnega obrata prinaša spanje pod orehom  jasnovidne sanje. Pa tudi da spremljata sreča in bogastvo otroka, ki se je rodil pod orehom. Bogata letina orehov naj bi napovedovala v naslednjem letu veliko nezakonskih otrok. Tudi v Trdinovi povesti Zakleti oreh je oreh  povezan z vitalnostjo in plodnostjo  (grajska hčerka se je s hlapcem sestajala pod orehom in ta je obema zmešal glavo).