Uspelo mu je z mešanico sladkorja, celuloze in koruznih vlaken. »Tako sem bil zagret, da sem spal v kotu prehrambene tovarne in preizkušal različne ostanke koruznih bilk,« je razložil. Take vrečke se po uporabi na smetišču razgradijo v desetih dneh. Kmalu je ustanovil zagonsko podjetje, ki pa je bankrotiralo. A ni obupal, še enkrat začel ter tokrat uspel: letno proizvede okoli 6 milijonov vrečk, ki so namenjene predvsem manjšim trgovinam. »Njihova izdelava je poceni, zato si jih lahko privoščijo tudi manjši trgovci. Vesel sem, da sem na ta način prispeval svoj del k varovanju okolja,« je povedal Mohiuddin.  

Še več navdihujočih novic iz rubrike Svetilnik vas čaka v reviji Jana,  št. 35, 27. avgust 2024.