Zdravniki so njeni materi Peggy Means dejali, da se nikoli več ne bo zbudila. Toda mama temu ni verjela. Pet let je vsak dan hodila v bolnišnico, se pogovarjala s hčerko, ji razlagala, kaj se dogaja z njenimi sinovi, jo na vozičku vozila po bolnišničnem vrtu, ji organizirala dneve lepotičenja in vse druge stvari, ki bi jih sicer doživljala mlada ženska. Predvsem pa se je borila z zavarovalnico, ki ni več želela plačevati hčerkinega bivanja v bolnišnici. Lansko jesen pa je nekega dne na hčerkinem obrazu zagledala nasmeh. Postavila ji je nekaj vprašanj in izkazalo se je, da hčerka lahko z obraznimi grimasami komunicira. Peggy je bila presrečna. Čez nekaj dni se je Jennifer prebudila. Pot do okrevanja je sicer še dolga, toda Jennifer se je lahko vrnila domov, kjer zanjo skrbita mama in najstarejši sin. »Nikoli nisem izgubila upanja. Vedela sem, da Jennifer ni odšla,« je mama povedala novinarjem.
Še več navdihujočih novic iz rubrike Svetilnik vas čaka v reviji Jana, št. 10., 5. marec, 2024.
