Če pogledamo najpogostejše razloge za neredno prebavo, postane prej omenjeni podatek dokaj logičen. Ste pogosto pod stresom? Jeste zunaj, in to pretežno hitro pripravljeno hrano, večino dneva pa presedite (in to ne samo na straniščni školjki)?
Vaša neredna prebava se v resnici ni začela tistega dne, ko ste na straniščni školjki preživeli veliko več časa, kot bi si želeli, rezultata pa vseeno ni bilo. Začela se je takrat, ko ste se odločili, da boste za malico namesto jabolka pojedli čokolado ali pecivo. Ko ste si za kosilo naročili burger in naslednji dan še pico, dan pozneje pa testenine v smetanovi omaki. Se še spomnite, kaj so to stročnice? Dovolj vlaknin je prvi pogoj, da lahko naša prebava deluje uspešno in po urniku. Pa veliko sadja in zelenjave. Toliko bolje, če ju pridelamo sami ali kupimo od ekološkega kmeta. A to ste gotovo že stokrat prebrali. Česar niste storili, je naslednji korak – prenesti nasvete v prakso.
Samo še tole naredim in na toaleto odhitim ...
Še ena napaka. Kadar začutite, da morate na veliko potrebo, s tem ne odlašajte. Naša prebava je rahlo zamerljiva. Če se nekajkrat ne odzovemo na njen klic, obupa. Njena stavka se nato odraža v zaprtosti, ki kar ne mine. Prisluhnite svojemu telesu, kadar vas kliče, samo enega imate.
Kako pa kaj čustva?
Kaj še delamo narobe, da toliko ljudi pesti zaprtost, smo vprašali holistično zdravnico in akupunkturistko Tatjano Trajkovsko. Takole je povedala: »Mnogo ljudi pije premalo in se premalo giba. Tudi hrana je pri mnogih pogosto hitra (sendviči, pice, testenine, meso ...). Redki uživajo vlaknine in raznoliko hrano. Poleg neustrezne prehrane ter pomanjkljivih hidracije in gibanja v veliki meri k zaprtju pri mnogih prispevajo čustva in misli. Dolgotrajna žalost ob izgubi ljubljenih, žalost, povezana s težkimi situacijami, težave v spuščanju stvari in ljudi iz naših življenj (ko nekako ne moremo 'prebaviti' stvari, ljudi in jih izpustiti), pogosto vodijo v zaprtje.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 19. november 2024.
