Naj poudarimo že na začetku – fižol je poln prepotrebnih vlaknin, ki v prebavilih povzročajo burne reakcije, če smo sicer vajeni le bolj ali manj predelane hrane. Temu se lahko izognemo: suh fižol najprej namočimo čez noč, nato zavremo, odlijemo vodo in nalijemo novo. Skuhamo ga z zrnom česna in lovorovim listom, pa bo veliko manj eksploziven. Zraven stročjega fižola pijemo čaj iz kamilice, kumine in janeža (takšen čaj dajemo dojenčkom s prebavnimi težavami), pa bo.
Fižol je eden izmed najpomembnejših virov rastlinskih beljakovin, v njem so tudi vitamini skupine B, številni minerali, pektini, polifenoli, lignini, fitinska kislina, nukleinske kisline in vlaknine. Spada med popolno hrano, ki ne potrebuje veliko dodatkov. Fižol, suh ali stročji, pripravljamo zabeljen in v solati ali v različnih okusnih mineštrah in omakah, greh pa je zraven jesti meso, ker bomo preobremenili organizem in delno izničili koristne lastnosti fižola.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 27, 2. julij, 2024.
