Kunec in zajec sta dve različni živalski vrsti, ki pa spadata v isti red in družino. Hišni kunci so izključno domače živali, v naravi v Sloveniji ne živijo. Zajci niso udomačeni, so divje živali in jih je prepovedano zadrževati v ujetništvu.
Glavne razlike so v številu legel v enem letu ter številu mladičev. Pri kuncih so mladički ob kotitvi goli, slepi in gluhi, pri zajcih pa so odlakani ter vidijo in slišijo. Kunčja mati zgradi gnezdo in ga zavaruje, medtem ko zajklja skoti mladičke na prostem. Razlika je tudi v številu kromosomov, zato se med seboj ne morejo pariti. Kunci imajo rove pod zemljo, zajci pa živijo na travnikih in poljih. Na videz jih ločimo po dolžini ušes – kunci imajo kratka ušesa, ki so lahko pokončna ali klapava, medtem ko imajo zajci dolga pokončna ušesa.
Nikar jih ne pozabite nahraniti!
Ker so kunci vse pogostejši hišni ljubljenčki, je prav, da zanje primerno poskrbimo. Idealno je, da se o tem, kaj potrebujejo za kakovostno življenje, pozanimamo pred nakupom ali posvojitvijo. Posebni so z veterinarskega stališča, prav tako z vedenjskega. Zaradi posebnosti njihovega prebavnega sistema pa je zanje zelo pomembno tudi, s čim jih hranimo.
Kunci imajo v ustih dva para dolgih sekalcev, ki stalno rastejo, za večjima zgornjima sekalcema pa še par manjših pasekalcev. V zadnjem delu ustne votline imajo kočnike, ki prav tako neprestano izraščajo. Prebavila pri kuncu ne smejo biti nikoli prazna, zato pravimo, da je zanje lahko življenjsko ogrožajoče, če 24 ur nič ne zaužijejo. Posebnost pri kuncih je tudi to, da imajo dve vrsti iztrebkov. Iztrebki tako imenovane prve generacije so cekotrofi, zanje je značilno, da so mehki, vsebujejo visok odstotek vlage ter so bogati z beljakovinami in vitamini B. Cekotrofe kunci zaradi visoke vrednosti hranilnih snovi zaužijejo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 27, 2. julij, 2024.
