Začetek letošnje pomladi je buren. Najprej smo imeli skoraj poletje, potem ponekod nekaj težav, celo mraz, zdaj pa je veliko padavin. Zgodnji začetek pomladi pa je, tudi zaradi lanskega poletja, prinesel veliko neprijetnosti s polži. Žal veliko vlage, čeprav smo si jo želeli, prinese tudi take težave. Vremenske spremembe, v katere nekateri še vedno ne verjamejo, jih povzročajo čedalje več. Glede polžev in njihovega zatiranja ni veliko novega, za nameček so se še bolj razmnožili tisti manjši, ki jih je težje najti in pobirati. Pa vseeno, ponovimo, kaj je mogoče narediti.
Na prvem mestu ostaja pobiranje
Spomladi je smiselno najti dovolj časa za pobiranje polžev, da bo manj težav poleti, kadar bo deževno vreme. Zagotovo je še bolj smiselno to početi septembra, ko se najpogosteje razmnožijo za naslednje leto. Saj ni nujno, da jih iščemo po celem vrtu. Lahko jim nastavimo vabe, kjer jih najdemo. Radi imajo pivo, a ne vsakega in predvsem mora biti sveže. Vanj lahko namočite kuhinjske krpe in jih nastavite po vrtu; tam boste zjutraj našli polže. Prav tako imajo polži nekatere rastline raje kot druge. Ko boste ugotovili, katere so to pri vas, bo delo nekoliko lažje.
Vaba za polže je lahko tudi koruzni zdrob
Nastavite polento na krožnikih, vendar naj nanjo ne teče voda z listov rastlin; tam boste vedno našli nekaj polžev. Nekateri pravijo, da se je najedo in umrejo. V poskusih na fakulteti v Ljubljani to sicer ni bilo dokazano, a s polento sem jih dolgo lovila tudi jaz.
Polže najdete tudi pod deskami in dokaj preprosto poberete. Žal jih je vedno veliko tudi v okolici zelenjadnic, zato je pobiranje nujno vsak dan. Pa zgodaj je treba vstati. Preizkušeno. Pobiranje v trdi temi pomeni, da jih najdemo tudi desetkrat več kot kmalu po sončnem vzhodu.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 21. maj, 2024.
