A kot tudi sicer v življenju mora biti tudi v tem smislu vsega ravno prav, kajti kot pravi ljudska modrost, če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila. Nikakor tudi ni dobro, da je marca pretoplo: Igrajo v marcu se mušice, v aprilu vzemi rokavice; Če jagnjeta v sušcu na tratah nore, rada v aprilu v hlevu leže; Če je sušca že zeleno, redko lete je plemeno, kar že sušca zeleni, vse se rado posuši. Zelo povedna je ta mesec megla: Sušca veliko meglé, dobro letino nam dajé; Kolikokrat sušca megla stoji, tolikokrat poleti ploha prigrmi. In dobro se nam bo godilo, če bo marca kaj grmelo: Če sušca grmi, dobra letina prihiti; Marec grmi, lakota beži. Pa še ena, ki zadnja leta zaradi pomanjkanja snega meji na znanstveno fantastiko: Sušca sneg, setve kreg.
Sicer pa je marcu, prvemu mesecu v rimskem koledarju, dal ime rimski bog vojne Mars, v naših krajih pa so ga poznali tudi kot brezen, brznik, postnik, brstnik, ceplenjak, vetrnik, gregorščak, pustnik, sušnik, spomladnjec.
Še pomemben podatek za neučakane pomladoljubce: na koledarju si označite 20. 3. ob 10.03 – takrat se letos uradno začne vigred.
4. 3., pust
Če na pustni dan dežuje, fižol dobro obrodi.
Če pust na soncu greje, se letina med dobre šteje.
Kjer se na pusta megla vleče, tam bo toča pobila.
Pust zjutraj oblačen, kmet bo ajde lačen.
Če sonce sveti pustni dan, bo kmet z ržjo obdarovan.
Če ima o pustu sonce moč, mrzla bo velika noč.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 4. marec 2025.
