»Psi so znake bolezni začeli kazati v roku 24 ur po lovu, dan po tem, ko so jih pripeljali k nam, so vsi trije že poginili,« pripoveduje Žiga Dodič iz Veterinarske ambulante Hrpelje. »Žival, ki se je okužila z virusom bolezni Aujeszkega, je zelo težko gledati. Tako veterinarju, kaj šele lastniku. Bolni psi hudo trpijo, saj virus napade živčni sistem. Koža jih tako srbi, da si jo spraskajo do žive rane. Ne traja dolgo, da padejo v komo in poginejo.«
Za pse in mačke usodna
Bolezen Aujeszkega je razširjena po vsem svetu in prizadene predvsem prašiče, tako domače kot divje. Ti so sicer edini gostitelji virusa, se pa v stiku z njimi lahko okužijo tudi druge domače in divje živali – govedo, ovce, koze, mačke, psi, jelenjad, dihurji, zajci in mali glodavci. Najpogosteje tako, da zaužijejo meso poginulega prašiča, lovski psi se lahko okužijo, ko ugriznejo divjega prašiča med lovom, virus pa se prenaša tudi z izločki. Prašiči bolezen prenašajo relativno dobro in pogosto niti ne kažejo simptomov, zato pa je smrtonosna za druge sesalce. Psi, denimo, običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Smrtnost je stoodstotna, zdravila pa ni. Simptomi vključujejo slinjenje, neaktivnost, živčnost, srbečico, praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvavo drisko, mišične krče in napadalnost.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7., 13. februar, 2024.
