Mnogi se sprašujejo, zakaj vztrajno pišem o krompirjevi plesni, ne o paradižnikovi. V resnici gre za isto glivo, ki je na krompirju, njeno strokovno (botanično) ime je Phytophthorainfestans. Napada vse rastline iz družine razhudnikov (Solanaceae). V to družino uvrščamo tudi krompir, jajčevec in papriko, med novejšimi zelenjadnicami pa tudi pepino in andsko jagodo. Krompirjevo plesen torej povzroča omenjena gliva iz skupine, ki v nekaj dnevih lahko pokonča pridelek, odvisno, katera rasa je okužila naš posevek. Kot vidim, letos tiste najhitrejše rase na srečo ni.
Paradižnik je bil posajen v premrzlo zemljo
Gliva za svoj razvoj potrebuje temperature med 18 in 24 oC. Zdaj je mogoče jasno, zakaj je letos spet izbruhnila z vso močjo. Prav tako zahteva dlje časa omočen list; tudi tega letos ne manjka. Poleg tega je letos velike težave povzročala mrzla in deževna pomlad. Ves paradižnik je bil posajen v premrzlo zemljo. Koreninski sistemi niso močni, rastline pa so izgubljale veliko energije tudi zaradi boja s hladnimi vremenskimi razmerami, zato so letos prav posebej občutljive.
Kaj lahko storimo, preden bolezen napade naš posevek
Zagotovo je na prvem mestu rastlinjak. Gliva se pri višjih temperaturah ne more razmnoževati in napad se ustavi. Prav tako je osnovni pogoj za razvoj glive omočen list. To je v rastlinjaku preprečeno, če seveda ne sodite med tiste, ki rastlinjake ponoči še vedno zapirajo.
Na drugem mestu je kolobar. Napačno je prepričanje, da paradižnik ne potrebuje menjave in je lahko vsako leto na istem mestu. Gliva vedno prezimi in počaka na svojega gostitelja na rastlinskih ostankih preteklega leta. Zato lahko rastline napade hitro in močno. Tudi v rastlinjaku je nujno vzpostaviti vsaj dvoletni kolobar.
Tretji ukrep je gnojenje
Rastline morajo biti ustrezno preskrbljene z vsemi hranili, proti boleznim sta posebej pomembna kalij in kalcij. Prav tukaj prihaja do težav. Kalij je dokaj občutljivo hranilo. Rastline ga hitro dobijo premalo, če je v tleh preveč dušika in fosforja (gnojenje z organskimi gnojili). Ne bi rada govorila na pamet, a če ste opazili, da so bili plodovi v preteklih letih »nedozoreli«, da so pri peclju ostajali zeleni, rumeni ali roza in je bil ta del tudi trd, če so se v mesu pojavljali trdi, beli deli, potem imate zagotovo težave s kalijem. Če pa tega ni bilo, lahko o tem govorim samo teoretično. Treba je narediti analizo tal. Če vam pokaže, da je v tleh preveč fosforja, potem svetujem, da pred sajenjem paradižnika v tla zadelate še 20–30 dag kalijevega sulfata na 10 m2. Poleg gnojenja z gnojem ali kompostom lahko uporabite lesni pepel, dodate ga največ 0,8 kg na 10 m2.
Pomembno je, da nasad ni pregost, da je dovolj prezračen. To pomeni, da so rastline najmanj 70 cm narazen v vrsti, med vrstami pa je razdalja vsaj en meter, v rastlinjaku še več. Prav tako je nujno odstranjevanje zalistnikov, to počnemo v najbolj vročem in suhem delu dneva, ko okužba ni tako zelo mogoča. Zračno vlago znižajo tudi zastirke. Zastirke pomagajo, da se korenine bolje počutijo in kar najbolje opravljajo svoje delo.
Izbira sorte. Žal je najbolj priljubljena, volovsko srce, tudi najobčutljivejša.
Najprej do paradižnika, nato do nasada krompirja. Mnogi že kopljete krompir na vrtu. Nasadi krompirja, posebej zgodnjih sort, so že močno okuženi s to plesnijo. Že vsa leta opozarjam, da je treba krompir saditi čim bolj stran od paradižnika. Za to je zdaj že prepozno. Lahko pa pazite, da okužbe ne prenesete sami. Vsa opravila (odstranjevanje zalistnikov, okopavanje …) dokončajte, preden greste v nasad krompirja. Z rokami, haljo, obutvijo, orodjem namreč lahko okužbo hitro prenesete tudi na paradižnik, čeprav je v rastlinjaku.
In če je okužba že tu?
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 30, 25. julij, 2023.
