Vitamin A je topen v maščobah in je pravzaprav družinsko ime za skupino snovi, ki se skrivajo pod poimenovanjem retinoidi. Retinoidi so različne oblike vitamina A, ta pa lahko v organizmu nastane iz karotenoida. Najaktivnejši karotenoid, najden v rastlinah, je betakaroten. Poznamo še alfakaroten in kriptoksantin, pojasnjuje dr. Ivica Flis Smaka. »Vitamin A je pomemben za zdravje kože, membran, oči, vidnih funkcij in za vzdrževanje imunskega sistema. Omogoča nam normalno rast, spolno dozorevanje in razmnoževanje, pri nosečnicah skrbi za nastanek posteljice in razvoj zarodka, pri vseh pa sodeluje v sintezi vidnega pigmenta rodopsina (omogoča zaznavanje barv in svetlobe), skrbi za razvoj kosti in okostja.« A kljub vsem tem koristim je eno najbolj kočljivih prehranskih dopolnil, ki se ga nikakor ne sme jemati na lastno pest in brez preverjanja, koliko ga dejansko imamo v telesu.

Koristen v prehrani, kontroverzen kot prehransko dopolnilo

»Vitamin A je antioksidant  in kot tak preprečuje kardiovaskularne in maligne bolezni, povečuje odpornost proti okužbam, preprečuje lomljenje las in nohtov, izboljšuje njihovo rast. Kadar ga uporabljamo na koži (zunanja uporaba), pomaga pri zdravljenju mozoljev, turov in odstranjevanju starostnih peg.« A kadar nam ga začne zaradi nepravilne prehrane (premalo živalskih maščob) ali slabe absorpcije (kolitisi) primanjkovati, Ivica Flis Smaka svetuje, da njegovo raven morda raje kot s prehranskim dopolnilom zvišamo s skrbneje izbrano prehrano. »V številnih primerjalnih in podprtih raziskavah je bilo ugotovljeno, da je uživanje večjih količin sadja in zelenjave z visoko vsebnostjo karotenoidov povezano z zmanjšanim tveganjem za pljučnega raka. Nasprotno pa je bilo ugotovljeno, da predhodno pripravljen (sintetiziran) vitamin A v velikih količinah in visokih odmerkih poveča nevarnost za razvoj pljučnega raka, zlasti pri kadilcih in ljudeh, izpostavljenih azbestu ali nekaterim drugim prašnim delcem,« opozarja. Zato se sploh kadilcem odsvetuje dodajanje betakarotena (v sintetični ali naravni obliki). Betakaroten naj bi slabo vplival tudi na staranje oči (degeneracija makule), zato sintetične oblike vitamina A odsvetujejo vsem jetrnim bolnikom ter tudi nosečnicam in doječim materam.

Več sladkega krompirja, špinače in korenčka

Po nasvet, katera živila naj uživamo, da bomo poskrbeli za zadosten vnos vitamina A, smo se obrnili k prehranski strokovnjakinji Alji Dimic iz holistic.si. Povedala je, da odrasli potrebujemo med 800 µg in 1000 µg vitamina A na dan, otroci do osmega leta 700 µg, nosečnice in doječe mamice pa med 1100 µg in 1500 µg na dan. »Dnevno bomo zaužili dovolj vitamina A že z 200 g sladkega krompirja ali maslene buče, 400 g špinače, z jajcem na maslu ali s 6 korenčki, ki smo jih zblanširali, saj obdelava rastlinske hrane telesu omogoča boljšo pretvorbo betakarotena v vitamin A.« Prehransko dopolnilo z vitaminom A medtem priporoča zgolj tistim, ki so jim dokazali njegovo pomanjkanje. »Vitamina A največkrat primanjkuje ljudem, ki so pod velikim stresom, imajo črevesne bolezni, težave s čezmernim delovanjem ščitnice ali pa se spopadajo z dolgotrajnimi vnetji,« je omenila. V teh primerih se velja posvetovati s strokovnjakom in preveriti raven vitamina A v našem telesu. Tudi Alja Dimic namreč pri jemanju vseh prehranskih dopolnil svetuje zmernost in redna testiranja zalog določenih vitaminov in mineralov v telesu, saj lahko le tako natančno vemo, česa nam primanjkuje in česa imamo morda preveč.

Več v reviji Zarja Jana, št. 6, 9.2. 2021