Nasveti

Potrebujemo krepak imunski sistem in zdravo pamet

Simona Furlan
11. 8. 2020, 22.15
Posodobljeno: 11. 8. 2020, 22.26
Deli članek:

Smo se iz pandemije covida-19 kaj naučili? Smo se pripravljeni razsodno odzvati na nove viruse, s katerimi bomo nedvomno še imeli opravka? Bomo podlegli strahu in paniki ali poslušali zdravo pamet ter predvsem poskrbeli za svoj imunski sistem? Nekaj odgovorov na ta vprašanja, malce širši, predvsem pa manj paničen pogled na koronakrizo nam ponujajo spoznanja znanstvenikov, ki jim je jasno, da so virusi preprosto sestavni del življenja na tem planetu.

Zarja Jana
Virusi, sestavni del življenja

Revija Nature Microbiology je nedavno objavila izsledke študije prof. Davida Robertsona iz centra za virusne raziskave univerze v Glasgowu, ki ugotavlja, da je predhodnik koronavirusa, ki je letos povzročil izbruh bolezni covid-19, med netopirji na Kitajskem obstajal že pred več kot 40 leti ali celo več.

Prof. Robertson je s tem, ko je najnovejši virus Sars-CoV-2 genetsko povezal z znanimi virusi pri netopirjih, odločno ovrgel trditve zagovornikov teorije zarote, češ da je bil novi koronavirus umetno ustvarjen v laboratoriju, hkrati pa poudaril, kako nujno je natančno preučiti okoliščine, v katerih se je ta virus z živali prenesel na človeka. Samo tako bomo lahko preprečili ali bili vsaj pripravljeni na nove, po njegovem neizogibne pandemije, pravi.

Na srečo se ne zgodi pogosto. Koronavirusi, ki so primarno netopirski virusi, so svojim originalnim gostiteljem prilagojeni in jim ne škodijo, ob stiku z drugimi vrstami pa se lahko preselijo tudi nanje. Ti procesi oziroma poskusi v naravi, sploh ker človek s svojimi aktivnostmi čedalje bolj neodgovorno rine vanjo, potekajo nenehoma, na človekovo srečo le redko uspešno. Če je predhodnik tega virusa torej že desetletja bival med netopirji neopažen, vse dokler ni prišlo do prehoda na druge živali in tudi na človeka, lahko predvidevamo, da je takšnih nam za zdaj še neznanih virusov, sposobnih, da za gostitelja izberejo tudi človeka, še kar precej. Razmere, v katerih se to lahko zgodi, ljudje s svojimi aktivnostmi ustvarjamo kar sami, pri tem so sporne predvsem živalske tržnice, zlasti na Kitajskem, pa tudi v številnih drugih azijskih in nekaterih afriških državah, kjer prihaja do tesnih stikov med divjimi in domačimi živalmi ter ljudmi, prav tako tudi ilegalno preprodajanje divjih živali oziroma njihovih delov, ki je, žal, razširjeno tudi drugod po svetu.

Nedolžni luskavec in zadrege TKM. Ob izbruhu virusa Sars-CoV-2 je za pomemben člen pri njegovem razvoju nekaj časa veljal luskavec (pangolin), sicer najmnožičneje preprodajana žival na svetu, vendar, tako trdi tudi prof. Robertson, vse kaže, da je virus (tudi tokrat) prišel z netopirja, luskavec pa se je na poti virusa do človeka znašel nekje vmes. 

Kitajska, tako zdaj razmišljajo tudi v drugih azijskih državah, obljublja zaprtje omenjenih spornih tržnic, prav tako prepoved preprodajanja in uživanja mesa divjih živali, hkrati pa v boju s covidom-19 močno spodbuja uporabo tradicionalne kitajske medicine. Težava je, ker se v TKM med drugim uporabljajo številni izdelki s spornimi sestavinami, pridobljenimi iz divjih živali. Tudi luskavcev, a je zdaj njihova uporaba prepovedana.

Goreč privrženec TKM je denimo kitajski predsednik Ši Džinping, ki njeno uporabo v boju s covidom-19 zavzeto spodbuja in o njeni koristnosti prepričuje tudi preostanek sveta, dr. Lišing Lao, častni profesor na šoli kitajske medicine na univerzi v Hongkongu, pa je za BBC dejal, da bi morali v TKM »izdelke iz ogroženih živalskih vrst, čeprav imajo nekatere terapevtske učinke, zamenjati z rastlinskimi«.

Novi sev prašičje gripe. In medtem ko se zdravniki po vsem svetu bojujejo s pandemijo covida-19, znanstveniki pa skušajo razvozlati vse skrivnosti virusa Sars-CoV-2, so, kot da ne bi bil strah pred prihajajočo sezono gripe že dovolj velik, znanstveniki junija na Kitajskem identificirali nov genotip prašičje gripe, ki ima po poročanju BBC »potencial za pandemijo«.

Gripo, ki jo povzroča virus G4 (polno ime je G4 EA H1N1), naj bi prenašali prašiči, se pa lahko z njo okužijo tudi ljudje, čeprav za zdaj še ni dokazov, da bi se virus prenašal tudi s človeka na človeka. 

Več v reviji Zarja Jana št. 32, 11. 8. 2020

Estrada

irena vrckovnik
Kolegice ne gleda kot tekmice

Irena Vrčkovnik zatrjuje da je nemogoče, mogoče

darja gajsek
Uživa, ko poje skupaj s publiko

Vili Resnik: "Želim si dočakati sto let!"

ana-petrič
Naročen poizkus diskreditacije

Slovenka leta Ana Petrič žrtev tako imenovanega 'fishinga'

SanjskaPoroka-clanek-svet
Last minute Sanjska poroka

Glasovanje: Kdo si zasluži 'Last minute Sanjsko poroko'?

Moamer Kasumović
Šok v BiH

Znani bosanski igralec Moamer Kasumović obsojen zaradi spolnega napada na mladoletnika

tisti dnevi v mesecu
Podkast

Video: Tisti dnevi v mesecu v drugi sezoni še bolj pikantni in žgečkljivi

Zanimivosti

botoks1 shutter
Instagramov obraz

Najstnice polnila naročijo na spletu in si jih vbrizgavajo kar same

bombažna krpa
Kakšno uporabiti

Krpe za čiščenje doma zahtevajo pravilno vzdrževanje

kajenje_1
Edward Bernays

Freudov nečak je ženske spodbujal h kajenju

ciper_2
Ciper

Vse izgleda kot pred 50 leti

supet-luna, sankt-peterburg
Mini luna

Zemlja bo za kratek čas dobila še eno luno

HUAWEI Watch GT 5-6
Zanimivosti

Vau! Huawei predstavil nove naprave!