Opravičujem se, da je moje pismo anonimno, vendar se ne želim izpostaviti, da ne bi imela težav s šefi ali inšpektorji. Odkar je epidemija, imam skoraj ves delovnik masko na obrazu. Sprva sem delala z rokavicami, pa so mi povedali da to ni v redu in da moram delati brez njih ter si po vsaki stranki razkužiti roke. Ne vem, kaj je slabše, saj imam kožo rok že čisto uničeno. Razkužilo me peče, kot da bi si dajala sol na rane. Zvečer si mažem roke z vsem mogočim, v upanju, da bo do jutra malo bolje. Včasih si nataknem rokavice, vendar se mi roke v njih potijo in je po nekaj urah enako hudo.
Tudi maske sem že sita. Nikoli prej nisem imela glavobolov, zdaj pa me pestijo skoraj vsak dan. Včasih imam občutek, da se bom pod masko zadušila, pa grem ven, da naredim nekaj globokih vdihov. Šef pravi, da si to le umišljam, zahteva, da smo ves čas zaščiteni, da ne bo firma dobila kakšne kazni. Meni pa se zdi, da nas bo prej pobralo od te zaščite kot od virusa. Je kakšna naravna rešitev, da preživimo, dokler se vse skupaj ne bo končalo? Vaša bralka
Normalnost, v katero se vračamo, je še vedno daleč od normalne in tudi zaščitni ukrepi včasih niso tako učinkovita rešitev, kot se odločevalcem mogoče zdi.
Pred nekaj dnevi sem tudi sama gledala, kako si uslužbenka po vsaki stranki razkuži roke. Že enkratno umivanje z mili raztopi našo zaščitno maščobno-kislinsko bariero na koži in ta potem potrebuje od šest do devet ur, da se obnovi. Nanos alkohola z močnimi dezinfekcijskimi sredstvi pa je še agresivnejši in ruši naravno ravnovesje zaščitne mikroflore na koži. Če pa si tako močna sredstva nanašamo desetkrat na dan ali celo vsako uro, koža preprosto nima časa, da zgradi nov zaščitni sloj, in se agresivne snovi zajedajo čedalje globlje, ustvarjajo občutljivost, rdečico in tudi rane.
Kot omenjate, tudi rokavice dušijo kožo, ki po daljšem razkuževanju začne spreminjati svoj pH, obramba popušča in začnejo nastajati vnetja.
Če že moramo uporabiti rokavice, je dobro, da jih imamo na rokah krajši čas, da delamo z rokavicami, ki so le na vrhovih prstov plastične, drugod pa omogočajo koži, da diha, ali uporabljamo le bombažne rokavice. Lahko sicer uporabimo tudi gumijaste, vendar na vrhu naredimo nekaj luknjic, da koža pod njimi lažje diha.
Rešitev? Kokosova maščoba. Niste prvi, ki poročate, da so vam razkužila dobesedno razžrla kožo. Ko je vrhnja plast poškodovana, potrebuje koža nekaj časa, da se obnovi, in v tem vmesnem času nanašanje agresivnih snovi le podira občutljivo ravnovesje.
Veliko ljudi mi je potihem povedalo, da so razredčili razkužila, ki jih morajo uporabljati, da ji po koži manj ščipa. Lahko pa bi se težave enako učinkovito lotili tudi z manjšim davkom na lastno zdravje.
Kokosova maščoba (tista z vonjem) že v stiku z virusi razbija njihovo ovojnico in jim onemogoča razmnoževanje – zato je, čeprav ni testirano dezinfekcijsko sredstvo, odlična za krepitev obrambe naše kože.
Če ji dodamo še kapljico eteričnih olj s protimikrobnimi učinki, imamo lahko dobro dezinfekcijsko kremo, ki bo nežno kožo negovala in hranila, namesto da jo razžira.
Za dezinfekcijo lahko uporabljamo tudi številna sredstva, ki ne vsebujejo alkohola in niso tako agresivna za kožo. Potencialne mikroorganizme lahko zatremo tudi z desnosučnimi mlečnimi kislinami (zato paradižnike te dni škropimo z mlekom, sirotko ...), aloo vero, pripravki, ki vsebujejo probiotične bakterije, dezinfekcijskimi sredstvi na osnovi kisika ali z dodatkom srebrnih ionov.
Kolostrum obnavlja kožo. Če smo si že uničili kožo, tudi blažja sredstva ne pomagajo, ker smo preobčutljivi. V takšnem primeru koža nujno potrebuje predah, da se obnovi. Pri tem ne obnavljamo le kože, temveč tudi občutljivi maščobno-kislinski plašč, v katerem naj bi prebivali tudi koristni mikroorganizmi – varnostniki. Tako kot antibiotiki sistemsko rušijo našo črevesno mikrobioto, močna dezinfekcijska sredstva škodijo koristnim mikroorganizmom na naši koži. Zato je tudi njih treba obnoviti.
Probiotikov za kožo ne poznamo, poznamo pa odlično sredstvo za obnovo imunske odpornosti kože – to je kolostrum. Na trgu so geli in kreme s kolostrumom, ki se je izkazal kot zelo koristen za hitro obnovo ranjene, opečene, vzdražene ali drugače uničene kože, ki je ostala brez svoje lastne obrambe.
Kot je na mednarodnem kongresu predaval eden največjih italijanskih fitoterapevtov Robert Solime, na številnih klinikah v Italiji s kolostrumom zdravijo tudi zelo težka kožna stanja. Seveda, da bi bil kolostrum učinkovit, mora biti od zdravih krav, hranjenih s senom (in ne s silažo). Drugi pomemben kriterij za uspešnost pa je način pridelave, ki ne uniči potrebnih encimov in mikroorganizmov. Zato mora biti kolostrum posušen na zelo nizkih temperaturah, ki ohranjajo njegove učinkovine.
Večerja za lačno kožo. Zelo občutljivi in boleči koži lahko pomagamo tudi tako, da čez dan naredimo hladni izvleček slezovih korenin in potem v njem namakamo roke ali z njim naredimo obkladke. Zdravilni polisaharidi naredijo zaščitni sloj in zmanjšajo vzdraženost kože. Podobno učinkuje čaj iz šentjanževke ali kamilice.
Pri zelo hudih oblikah nevrodermatitisa uporabljajo en dan slezenovec, ki se je namakal v hladni vodi, drug dan pa čaj iz šentjanževke ali kamilice. Tako se koža zelo hitro celi in umiri.
Ko so težave odpravljene, pa roke naprej negujemo z naravnimi kremami s kolostrumom, ognjičem, kokosovo maščobo, gheejem ...
Lahko si naredimo tudi svojo kremo, ki bo vsebovala vse naštete koristne sestavine in bo »večerja« za lačno kožo, ki je bila čez dan žrtev naših zaščitnih ukrepov.
Če so se na poškodovani ali preobčutljivi koži že začele množiti glivice ali kakšni drugi mikrobi, je dobro domači kremi dodati še kapljico eteričnega olja čajevca ali propolisa.
Dihanje na slamico? Ker naj bi maske preprečevale vnos virusov z zrakom, vse delujejo tako, da zrak filtriramo, ko ga vdihujemo. Zato vdihujemo počasneje in v telo vnašamo manj zraka.
Posledično ne preseneča, da veliko ljudi poroča o bolečinah in glavobolih, ki so tipična posledica pomanjkanja kisika v možganih ter zadrževanja ogljikovega dioksida v naši krvi. Več ogljikovega dioksida v krvi pospeši zakisanost, ta potem povečuje porabo alkalnih rudnin, ki jih telo potrebuje za razkisanje. Zato se poveča poraba kalija, kalcija, magnezija ... in so moteni tudi vsi procesi, ki potrebujejo te in številne druge rudnine za svoje normalno delovanje.
Z masko je treba znati dihati – vdihi morajo biti počasni in zelo globoki, če želimo omogočiti dovolj prezračevanja v telesu. A kaj ko večina ljudi diha plitvo in brez uporabe diafragme.
Če pa novega zraka ni dovolj, je v telesu premalo kisika, to pa poruši tudi imunski sistem, kisa telo in odžira zrak možganom. Zato se tudi pojavljajo glavoboli, izguba koncentracije in, žal, tudi propadanje nevronov, ki smo jih prikrajšali za redno dostavo kisika.
Več v reviji Zarja Jana št. 21, 26. 5. 2020
