Statistike, ki jih objavlja Svetovna zdravstvena organizacija, jasno kažejo, da okužba s covid-19 ni hkrati tudi obsodba. Za to, ali boste med tistimi 80 odstotki, ki bolezni niti ne opazijo ali jo prestanejo v obliki, podobni prehladu, lahko veliko storite sami. Črna statistika razkriva, da se pojavljajo zapleti predvsem pri tistih, ki že imajo močno oslabljen imunski sistem in kronične bolezni, ki jih spremljajo že vrsto let. Naj vas ne skrbi pretirano porast umrljivosti v Evropi, saj je v veliki meri posledica drugačnega izračuna obolelih. Na Kitajskem so dobesedno ulovili vsakega, ki je kihnil ali imel povišano temperaturo. Pri nas pa med obolele uvrščamo le tiste, ki se jim stanje toliko poslabša, da poiščejo pomoč.
Zato je res videti, kot da imamo opravka z veliko nevarnejšim virusom in da pri nas zbolevajo predvsem zdravstveni delavci. Ne smemo jim delati krivice. Strategija, da se zdravstvene delavce najbolj redno pregleduje, je modra in smotrna. S povečano kontrolo prav v teh ustanovah se poskuša preprečiti, da bi virus zašel v bolnišnice in domove ostarelih, kjer bi lahko naredil največ škode.
Zagotovo pa virus obstaja tudi v sredinah, kjer ga doslej še niso identificirali in ga nič sluteči prenašalci sejejo okrog.
Zanimivo je, da virus ne izbira med spoloma, zbolijo skoraj enako moški in ženske, vendar je bila smrtnost pri moških (po podatkih WTO) doslej 4,7-odstotna, pri ženskah pa 2,8-odstotna. Mogoče pri tem ne gre le za gene, temveč tudi za večjo pripravljenost žensk, da bolj resno jemljejo svoje zdravje ter so ob težavah sposobne večje samooskrbe in samodiscipline.
Glavni igralec v tej zgodbi ni virus, temveč naš imunski sistem. To dokazuje tudi statistika smrtnosti pri zapletih. Kot navaja poročilo, je pri tistih, ki doslej niso imeli nobene druge evidentirane bolezni, smrtnost 1,4-odstotna, pri tistih s pridruženimi boleznimi pa občutno višja: pri osebah s srčno-žilnimi boleznimi je bila 13,2-odstotna, pri sladkornih bolnikih 9,2-odstotna, pri osebah z visokim tlakom 8,4-odstotna, pri bolnikih s kronično dihalno boleznijo 8-odstotna in pri bolnikih z rakom 7,6-odstotna.
Nam lahko ti podatki pomagajo?
Seveda, ker lahko iz njih razberemo, kaj si je v telesu nujno krepiti, da olajšamo delo lastnemu imunskemu sistemu. Vsak izmed opisanih zapletov na svoj način šibi imunski sistem in ta na tako težkem izpitu, kot je covid-19, pade. Ker gre za kronične bolezni, kjer se tudi težave v telesu kopičijo več let, ni kakšnih hitrih ukrepov, ki bi čez noč izboljšali stanje našega ožilja in splošne imunosti.
Ker gre večinoma za kronično vnetje, bi kot splošni ukrep lahko priporočali predvsem zniževanje lastne »vnetljivosti«, pri čemer si lahko pomagamo z večjim vnosom maščob omega 3, s probiotiki, desnosučnimi mlečnimi kislinami in boljšo hidracijo telesa. Uživanje živil, ki te dni polnijo vozičke – konzerv, paštet, peciva, bele moke, izdelkov skratka, v katerih so procesirane maščobe omega 6 in podobno, pa bo le okrepilo nevarnost, da se v telesu hitro pojavijo vnetja in zapleti.
»Ni zdravila« ne pomeni, da nič ne pomaga!
V informacijskem središču Zazdravje.net pri različnih težavah, bodisi katastrofi v Černobilu, izbruhu legionele v kakšnem hotelu ali ob pričujočem virusu, vedno svojo pozornost usmerjamo na tiste, ki kljub temu, da so bili izpostavljeni potencialni nevarnosti, niso zboleli. Kaj so počeli drugače? Preučevanje takšnih primerov je bolj koristno kot seštevanje umrlih.
Ko medicina reče, da ni zdravila, to pomeni le, da (še) nimamo klinično preizkušenega zdravila, za katero bi znali natančno razložiti, kako učinkuje na določen patogen. To ne pomeni, da ne moremo nič storiti, da izboljšamo svoj položaj v trenutnih razmerah. In to zagotovo ne pomeni, da ne poznamo številnih rastlin, za katere bomo, če bo covid-19 postal naš redni obiskovalec, v prihodnosti izvedeli, kako in koliko učinkujejo.
Več v reviji Zarja Jana št. 11, 17. 3. 2020
