Prisotnost virusa, poimenovanega 2019-nCoV, je kitajska oblast nedavno potrdila tudi v Tibetu, kar je pomenilo, da se je dejansko razširil po vsej celinski Kitajski. Najhuje ostaja v žarišču, to je mestu Vuhan v provinci Hubej, v katerem je zaradi posledic okužbe z virusom doslej umrlo največ ljudi. Čeprav so odločni in obsežni ukrepi kitajske oblasti – tokrat jih hvali tudi WHO, ki je bila s kitajskim ukrepanjem, predvsem pa prikrivanjem razmer veliko manj zadovoljna ob izbruhu sarsa – praktično ohromili in od sveta odrezali še številna druga mesta, prav iz Vuhana prihajajo najbolj dramatični posnetki izpraznjenih ulic, bolnih in prestrašenih ljudi, izčrpanih zdravstvenih delavcev, ki jim za povrh zmanjkuje osnovnega medicinskega materiala, vključno s testi za prisotnost virusov … Za mnoge od teh posnetkov se je sicer že izkazalo, da so lažni, prirejeni oziroma posneti ob drugih priložnostih, na drugih krajih in v drugačnih okoliščinah, a tudi zaradi njih je, kot radi rečemo, duh ušel iz steklenice. Panika med ljudmi po vsem svetu narašča, čeprav je podatki o širjenju in posledicah novega koronavirusa ne utemeljujejo. Navsezadnje vsako leto po svetu zaradi zapletov, povezanih z običajno gripo, umre do 400, po drugih podatkih pa vse tja do 700 tisoč ljudi.
Veliko je še neznank. Novi virus naj bi se vendarle ustavil precej pod to številko, napoveduje večina strokovnjakov, res pa o tem (oziroma sploh o ničemer) še ne morejo biti stoodstotno prepričani, saj vsega o zgradbi tega virusa, njegovih mutacijah, načinih delovanja ... in ne nazadnje o izvoru preprosto ne vedo.
Virus 2019-nCoV je sedmi od doslej znanih koronavirusov (najbolj zloglasna sta bila mers in sars, s slednjim je zdaj tudi največ primerjav), ki prizadenejo živali, se preselijo tudi na človeka in se nato prenašajo s človeka na človeka. O načinu širjenja novega koronavirusa strokovnjaki zaradi prekratkega časovnega obdobja še niso povsem prepričani, je pa vendarle videti, da se s človeka na človeka širi precej zlahka, torej ne le ob neposrednem stiku, pa tudi da prodre globlje v človekov organizem (pljuča) in s tem potencialno povzroči več škode. Večina doslej umrlih je sicer že pred okužbo z virusom imela različne bolezni oziroma oslabljen imunski sistem, a kljub vsemu si zdravniki oziroma medicinski strokovnjaki o njem še ne upajo dajati dokončnih trditev oziroma zagotovil. Hudič z virusi je, da je njihovo obnašanje, potem ko najdejo gostitelja, težko predvideti oziroma napovedati. Lahko se spremenijo v pravo pošast, lahko pa, tako kot pri sarsu, preprosto izginejo z obličja zemlje, in to še preden zanje najdejo cepivo.
Na cepivo bo treba še čakati. Avstralski raziskovalci so menda na dobri poti, da pridejo do cepiva za zaščito pred novim virusom, s tem se ukvarjajo seveda tudi Kitajci, pa Rusi, Kanadčani ... (Mimogrede, ena od teorij zarot pravi, da je novi zlovešči virus v resnici ušel iz laboratorija, in to, kdo bi vedel zakaj, prav kanadskega. Druga pa, da za vsem skupaj stoji Bill Gates s svojo fundacijo, kjer že imajo vnaprej pripravljeno cepivo, s katerim naj bi mastno zaslužili.)
A tudi če bi šlo vse po idealni poti, učinkovitega cepiva na trgu ne bo prej kot v osmih mesecih, še realneje pa ne prej kot v enem letu, pravijo strokovnjaki. Dotlej se pa lahko zgodi marsikaj.
Več v reviji Zarja Jana št. 5, 4. 2. 2020
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
