Včasih so vrhunec udobja pomenili zglavniki in odeje, polnjeni z gosjim puhom. Resnici na ljubo marsikdo še danes prisega na puh, češ to je naravni material in zato ne more škoditi. Pa ni čisto tako. Puh, kakor tudi nekatera druga polnila, se lahko nabije s statično elektriko. Sicer ne gre za posebno visoko napetost, vendar pa lahko ljudem vseeno povzroča težave, napetost in nelagodne občutke brez drugega posebnega vzroka. Za statično elektriko smo ljudje različno občutljivi; nekateri jo zaznajo in imajo težave z njo že pri manjši napetosti, drugi šele pri večji. Obojim pa lahko škoduje, če je zglavnik stalno naelektren. Poleg račjega ali gosjega perja zglavnike naelektrijo nekatere vrste sintetičnih polnil, predvsem iz poliestra, poliuretana, najlona in podobno. Pa tudi oblačila, ki jih nosite v postelji, naj bodo iz naravnih materialov. Strokovnjaki pravijo, da je tako ali tako najbolje spati brez obleke. Električna napetost nastane s trenjem dveh materialov. Ne gre zgolj za posteljnino, temveč tudi za sintetične premaze na pohištvu. Statična elektrika je najbolj znana ljudem, ki uporabljajo sušilnike za perilo. Kadar jemljete posušeno perilo iz sušilnika, se zraven včasih zaiskri. Zato je v sušilnik pred sušenjem dobro dodati nekaj sode bikarbone ali malo kisa. Prav tako ni dobro spati v bližini električnih naprav, čeprav jih ponoči ne uporabljate. Ob postelji, posebej ob zglavju, ne bi smelo biti niti stikal ali vtičnic. Raziskava je pokazala, da se človek na razelektrenem zglavniku bistveno bolj spočije in da povprečno potrebuje 20 minut spanja manj.
Univerzalne blazine ni. Ko hočete najti najboljši možni zglavnik zase, naletite na kar nekaj ovir. Morda imate v mislih točno določen izdelek (po priporočilih prijateljev, družinskih članov, tudi prodajalcev), kupite ga in preizkusite. Čisto možno je, da vam sploh ne bo ustrezal. Primernost polnila je, na primer, odvisna tudi od tega, kako ste vajeni spati: na hrbtu, boku ali trebuhu. Zglavnik naj bi v vsakem primeru podpiral vrat, glavo in hrbtenico. Če ni ustrezen, povzroča bolečine, pri dolgotrajnejši uporabi pa tudi (poslabšanje) okvare hrbtenice. Ne gre le za bolečine v mišicah (tistih, ki podpirajo vretenca in glavo), temveč se lahko pojavijo tudi glavobol in celo migrena.
Koliko na zdravje vpliva ustreznost zglavnika, boste najbolje spoznali med bivanjem v hotelu ali prenočevanjem pri sorodnikih oziroma prijateljih. Tam pogosto naletimo na izrabljene blazine, ki so izgubile obliko, so stare in polne prahu ter pršic. S tem imajo največ težav alergiki. Mnogo ljudi zaradi tega svoj zglavnik nosi s seboj, kar pomeni dodatna merila za izbiro: ne sme biti ne prevelik ne pretežak. Mimogrede, tudi otroci morajo imeti primeren zglavnik. Starejši ljudje, predvsem tisti, ki imajo kakšno kronično bolezen (srčno-žilno, dihalno, na primer), morajo imeti višjega, včasih celo dva. Posebne potrebe imajo ljudje z okvarami hrbtenice in sklepov. Ti ponavadi dobro vedo, kaj potrebujejo.
Zglavniki iz različnih materialov. Včasih so za polnjenje zglavnikov uporabljali živalsko perje in puh, posušene koruzne liste (ličkanje), pa tudi volno, bombaž in svilo. Vse te naravne materiale so danes v dobršni meri nadomestili sintetični. Med njimi je najpogostejši poliester. Zglavnik iz njega je najcenejši in zato je bil dolgo med najbolj priljubljenimi. Ko pa je postalo jasno, da morda škodi zdravju, enako velja za okolje (ni bio razgradljiv), se je to spremenilo. Poliestrsko polnilo za zglavnike ima sicer še nekaj pozitivnih lastnosti: je tudi preprosto za čiščenje, pa precej lahko. Žal je slabega več: ima najkrajšo življenjsko dobo (zamenjati ga je treba že po treh, največ štirih letih), vlakna v polnilu se združujejo v kepe, zaradi česar blazina izgubi obliko, postane zbita, se ne prilagaja človeku, ne diha, povzroča občutek vročine, kar je posebej neprijetno, če se človek ponoči veliko poti. Skratka, poliestrski zglavnik je hitra in poceni rešitev, dokler ne najdete najboljšega polnila.
Še to: poliestrska vlakna so lahko tudi različno obdelana, na primer silikonizirana. Sama silikonska vlakna so sicer priporočljiva, vendar pa je do njih izredno težko priti. Večinoma je v polnilih, ki jih prodajajo pri nas, silikoniziran, torej nekoliko izboljšan poliester.
Spominska pena. Med sintetičnimi polnili so tudi tista iz spominske pene, ki so v zadnjem času posebej priljubljena. V tej peni je lahko nekaj različnih vlaken, največkrat poliuretanskih ali v enem kosu ali pa so narezana. Njihova glavna značilnost je, da se v stiku s toploto človekovega telesa zmehčajo in prilagodijo obliki, ko pa ni več pritiska (ko vstanete), se oblika vrne v prvotno. Ta polnila so torej prožna, obstojna, razbremenijo mišice vratu in ramen, kar je posebej dobrodošlo pri bolečinah. Taka blazina je prijetna tako pozimi (ker je prijetno topla) kot poleti (hladi).
Polnila iz lateksa sodijo med naravna (lateks pridobivajo iz kavčukovih dreves), priljubljena polnila, dobro absorbirajo tudi vlago. Zato so posebej priporočljiva za ljudi, ki se ponoči bolj potijo. Povprečno vsak med nami ponoči izgubi okrog dva decilitra tekočine, mnogi pa še več. Blazina, ki vsrka vlago (ta pozneje izhlapi), je zato zanje dosti prijetnejša. Polnilo iz lateksa svetujejo tudi alergikom.
Več v reviji Zarja št. 23, 4. 6. 2019.
