Ugotavljam, da imam v zadnjem času kup modric po telesu. Zadošča, da se dotaknem roba mize, pa že nastane nova. Čutim tudi utrujenost v mišicah in zelo težko grem po stopnicah ali v hrib. Imam tudi pogoste nerazložljive driske. Oziroma en dan je vse v redu, drugi dan pa spet driska. Sprva sem mislila, da sem kaj takega pojedla, zdaj pa vidim, da ni povezano s hrano. Na bioresonanci so mi rekli, da imam oslabljeno vranico. Če je to res, me zanima, kaj bi morala narediti, da si jo okrepim. Verjetno bioresonančna terapija (predračun je precej visok) ni edina rešitev? Olga K.
Opisani simptomi res predstavljajo značilno sliko oslabljene vranice. K simptomom bi lahko šteli tudi pretirano utrujenost, potrebo po sladki hrani, zaskrbljenost, oslabljeno prebavo, živčno debelo črevo (lahko izločamo tudi večkrat na dan, pa imamo vedno občutek, da nas še nekaj draži v danki), naveličanost, občutek, da imamo vsega (in vseh) dovolj, pretirano pripravljenost pomagati vsem razen sebi, notranji občutek osamljenosti … Verjetno se je v naštevanju simptomov našlo veliko bralcev, zato vabljeni, da vranico spoznamo temeljiteje.
Kaj je vranica? Na kakšnem kvizu bi morali mnogi vložiti jokerja, da bi pravilno odgovorili, kje je vranica v telesu in kaj tam počne. V zdravem odraslem je to organ velikosti 7–14 centimetrov, ki tehta 150–200 gramov in leži v zgornjem levem delu trebušne votline, natančneje med 9. in 11. rebrom. Na eni strani je njen sosed želodec, nad njo je trebušna prepona, s spodnjim delom pa se dotika tudi trebušne slinavke. Ko zateče in je preobremenjena, to čutimo tudi kot špikanje pod levim rebrnim lokom.
Vranica je vojašnica, knjižnica in servisna postaja našega imunskega sistema. Besedo »vojašnica« uporabljam zato, ker v njej počivajo rezervisti različnih krvničk (limfociti, plazmatke in makrofagi), ki jih imunski sistem po potrebi pokliče v akcijo. Ženske jo ponavadi »čutijo« pred menstruacijo, saj telo ve, da bo treba proizvesti dodatne zaloge krvničk, ki bodo nadomestile to, kar bo pri mesečnem perilu izgubljenega. Tudi sla po sladkem je povezana s povečanimi potrebami vranice. »Knjižnica« je zato, ker filtrira antigene in kot v knjižnici shranjuje vsa naša »skrivna orožja« proti pategonom, s katerimi smo se že srečali ter proti njim razvili svojo strategijo obrambe. »Servisna postaja« je zato, ker v njej recikliramo in servisiramo rdeče krvničke ter razmnožujemo limfocite. Če imamo težave s kostnim mozgom, lahko vranica prevzame tudi del te vloge in je zato tudi pomemben krvotvorni organ.
Paracelsus je zapisal, da vse, kar pomaga vranici, pomaga podaljševati življenje. Če jo prehitro izčrpavamo, s tem prehitro obrabljamo telo in si krajšamo življenje.
Zakaj je vranica na udaru? Tradicionalna kitajska medicina ob že naštetih vlogah shranjevanja in predelave krvi vidi vranico kot glavnega partnerja želodca pri prebavi. Želodec prebavlja hrano, vranica pa tudi informacije in čustva. Za oba pa je potreben ogenj oziroma energija, ki jo priskrbi prav vranica. Ta pogreje želodec, da hrano lažje prebavimo, ter pošilja energijo tkivom in mišicam. Ohlapne mišice, spremembe na spodnji ustnici ali pogoste modrice, ki jih opisujete, so tipični znaki primanjkljaja v delovanju vranice.
Težava ni osamljena. Mnogi celostni zdravniki, ki delujejo v Sloveniji, pravijo, da smo Slovenci tipična družba šibkih vranic. Nenehno premlevanje, nenehno sprejemanje informacij (praviloma skrb vzbujajočih), premišljevanje ... za vranico pomenijo delo brez premora. Energijo vranice izčrpava pretirano delo, pretirano razmišljanje, nenehne skrbi, neustrezna hrana in pomanjkanje gibanja.
Od vsega naštetega so prav SKRBI največji strup za vranico. Naše nenehno premlevanje »kaj bo, če bo« zavira normalno delovanje vranice, in če traja dlje, jo oslabi tudi do stopnje, da se v njej začnejo degenerativni procesi.
Kako vemo, da potrebuje pomoč? Sladek okus stimulira vranico. Zato z upadanjem njenih moči raste naša potreba po sladkem. A ko v avtomobilu, ki mu pojemajo moči, vse močneje pritiskate na plin, boste le pospešili obrabo motorja. Sladki okus res zažene vranico, vendar tako, kot če forsirate motor in vozite na rdečih obratih. Dolgoročno to ni zdrava strategija! Oglejte si svoj jedilnik in boste hitro ugotovili, kateri organ peša. Če morate v vsak grižljaj dodati čili, kličejo na pomoč pljuča in debelo črevo. Če vas mikajo grenčine, se oglašajo jetra in žolčnik. Če pa mora vse biti sladko – je čas, da pomagate vranici!
Kako ji pomagati? Vranica si predvsem želi mir! Dobesedno! Želi, da podpišete »mirovni sporazum« s seboj, z okoljem in življenjem ... Takrat bodo v vojašnici lahko preklicali »rdeči alarm« in si dovolili malo počitka. Torej, da bo v vranici mir, moramo najprej urediti stanje v vladi (srce) in posledično tudi v generalštabu (možgani). Dokler smo prepričani, da z vseh strani na nas preži nevarnost in nas vse ogroža, bo vranica nenehno v stanju visoke bojne pripravljenosti.
Zato ne preseneča, da vranici najbolj pomagamo s tem, da začutimo, kako lepo je življenje, ki se nam ponuja. Zdravi jo naša dojemljivost za lepoto, nasmešek, ki ga namenite cvetočim drevesom, cvetlicam, ptičem, ki čivkajo ..., hvaležnost, ki jo začutite, ker vam je dana enkratna priložnost videti oblak, sončni zahod ali drug čudovit prizor, ki se nikoli več ne bo ponovil.
Če mi ne verjamete, kako velika milost je to, pomislite, da ta trenutek živite v kakšni deželi, kjer divjajo vojne, kjer prebivalstvo strada, kjer ni šest mesecev padla niti ena dežna kaplja ... Pomislite, da živite v deželah, kjer vas lahko prodajo, posiljujejo ali trpinčijo in vas nihče ne bo obvaroval. Ne potrebujete veliko domišljije – v takšnih okoliščinah živi polovica svetovnega prebivalstva! Mi pa imamo srečo, privilegij in priložnost, da uživamo življenje v deželi, kjer nobenemu ni treba biti lačen, kjer imamo več vode, kot je potrebujemo, kjer so tla rodovitna, gozdovi živi, ptiči pojejo ..., le ljudje so malce preveč zagrenjeni in se raje ukvarjajo z vsem tistim, česar nimajo, kot da bi dojeli obilje, ki se jim ponuja na vsakem koraku.
Če se vam opisana strategija zdravljenja zdi preveč poetična, poglejmo še nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi si boste lahko okrepili vranico.
Ohranjajte toploto. Vranico dodatno izčrpamo vsakič, ko zaužijemo sladoled ali mrzlo pijačo. Takrat mora ona dodajati toploto želodcu, da zaužito ogrejemo na telesno temperaturo. Zato ji pomagamo tako, da uživamo čim več juh ter pijemo čaje in druge mlačne pijače ali vsaj segrete na sobno temperaturo.
Vranično energijo izčrpava tudi uživanje presne hrane, solat, smutijev. Ti so sicer v zmernih količinah zdravi za zdravega človeka. Ko gre za primanjkljaj energije v vranici, pa je takšna hrana, kljub obilju koristnih snovi, ki so v njej, za vranico prenaporna in kontraindicirana.
Iz podobnega razloga so za vranico zelo blagodejne tople začimbe, kot so ingver, klinčki, muškatni orešček, gorčična semena, galgant, rožmarin, kapre, hren, vodna kreša ... Dodajajmo jih v hrano, pijače, kompote, čaje ...
Več v reviji Zarja št. 16, 16. 4. 2019.
