Z zdravnico Tino Vesel Tajnšek sva se srečali v Službi za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Univerzitetne pediatrične klinike UKC v Ljubljani. Do nje sem prišla mimo sob, v katerih je ležalo precej mladih bolnikov – od prav majhnih do najstnikov. »Sredi poletnih počitnic se mi zdi tak prizor še toliko bolj žalosten,« sem ji rekla. Pa me je pomirila, da se alergijske bolezni pri otrocih velikokrat obravnavajo ambulantno, na kliniko pa sprejmejo otroke le za dan ali dva na opazovanje ali zaradi provokacijskih testov, s katerimi je mogoče zanesljivo in natančno določiti diete oziroma način zdravljenja.
Trend naglega naraščanja različnih alergij se pri nas umirja, še vedno pa se povečuje število otrok, ki so alergični na hrano; najpogosteje na kravje mleko, jajca, arašide, na drevesne oreščke, pšenico, rake, ribe in sojo. Približno pet odstotkov otrok ima alergijo na hrano, ki se kaže v različnih oblikah, najpogosteje z izpuščajem (atopijskim dermatitisom ali koprivnico) ali s prebavnimi težavami (bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, pa tudi z nenapredovanjem pri telesni teži). Pri redkih pa se pojavi anafilaksija, življenjsko nevarna alergijska reakcija, ki povzroči dihalno stisko ali prizadene srčno-žilni sistem in pomeni resno nevarnost ne le za otroke, ampak tudi za odrasle z alergijami. Statistika kaže, da se v Sloveniji zgodi anafilaksija približno na vsake tri do štiri dni enemu otroku; na prvem mestu zaradi hrane, na drugem zaradi pikov os, čebel in sršenov, ki pa so najpogostejši vzrok anafilaksij pri odraslih. Učinkovita pomoč je adrenalin, vbrizgan v stegensko mišico, pravi asist. Tina Vesel Tajnšek, alergologinja z Univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani, ki še zlasti opozarja na preventivo – dosledno upoštevanje diete, saj je že najmanjše odstopanje lahko usodno.
Pomoč je potrebna takoj! Po ocenah imata dve tretjini šol po Evropi vsaj enega otroka, pri katerem se lahko zgodi anafilaksija. V skoraj 20 odstotkih je ta nastopila prav v šoli, saj so alergeni na hrano lahko povsod, pri pouku, v znanstvenih projektih, med obroki, odmori, pri praznovanjih itd. Za samopomoč naj bi imeli ti otroci pri sebi samoinjektor adrenalina; večji otroci so podučeni, kako uporabiti injekcijo, manjšim in pa seveda tistim, ki imajo tako hudo alergijsko reakcijo, da si sami ne morejo pomagati, jo morajo vbrizgati drugi, še predno pride zdravniška ekipa. Zaposleni v vrtcih in šolah lahko torej prvi pomagajo otroku z anafilaksijo, za kar jih je nujno izobraziti: »Adrenalin je nujno aplicirati že ob prvih simptomih, ki se kažejo v oteženem dihanju, težkem požiranju, hripavosti, lajajočem kašlju, piskanju; sicer lahko sledijo pomodrelost, prenehanje dihanja, nizek krvni pritisk, izguba zavesti ali odpoved srca,« razlaga sogovornica. Da otroci zaradi anafilaksije ne bi bili izpostavljeni še večjemu tveganju, so slovenski pediatri ustanovili delovno skupino, ki si prizadeva za večjo prepoznavnost anafilaksije in za preventivne ukrepe v zvezi z alergijo na hrano po vrtcih in šolah. Tina Vesel Tanjšek poudari, da si z ustreznimi inštitucijami, npr. NIJZ in drugimi, prizadevajo tudi za ureditev večje dostopnosti samoinjektorjev adrenalina v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Razne diete – modna muha. Ob teh podatkih neznosno lahkotno zvenijo pogovori o preobčutljivosti za hrano tistih ljudi, ki nimajo medicinsko potrjene alergije in se odločajo za razne diete; baje je zadnji modni hit prepoved jedi rdeče barve. V šolah in vrtcih se trudijo ugoditi željam, včasih pa kar zahtevam staršev glede tega, kaj naj njihov otrok ne bi jedel, a če jih je preveč, se težko osredotočajo na tiste, ki so medicinsko predpisane ter za otroka z alergijo življenjskega pomena. »Po drugi strani pa imajo nekatere diete lahko celo škodljive učinke za otroke,« pravi naša sogovornica in navede hipohistaminsko dieto, ki je v večini primerov nepotrebna, saj imajo le redki histaminsko intoleranco (koprivnico dobijo ob zaužitju večjih količin fermentiranih izdelkov, klobas, paštet, paradižnika, špinače, oreščkov, kakava, morskih sadežev, gob …) »To dieto še zlasti odsvetujemo pri otrocih z drugimi alergijami na hrano, saj lahko preveč osiromaši njihovo prehrano,« pravita tako alergologinja Tina Vesel Tajnšek kot klinični dietetik na pediatrični kliniki Tomaž Poredoš.
Nevarna prepričanja. Tomaž Poredoš opaža, da starši pogosto predlagajo, kar za njihove otroke priporočajo zdravilci: »Ti med drugim radi odsvetujejo pšenico, kravje mleko in jajca, kar pa lahko vodi do resnih prehranskih primanjkljajev. Namesto pšenice pogosto priporočajo piro, ki je ena od vrst pšenice,« meni Tomaž Poredoš. Pravi, da so z nekaterimi starši žal na različnih bregovih, in se sprašuje, mar otroci nimajo pravice do uživanja raznovrstne, starosti primerne zdrave prehrane, ki zagotavlja njihovo rast in razvoj? Če so odtegnjena strokovno priporočena živila, »… se ne le oslabi sposobnost sprejemanja novih živil, ampak bo lahko otrok manjši in lažji, lahko razvije osteoporozo, mu primanjkuje železa, cinka …« Opozarja tudi na pasti veganske in vegetarijanske prehrane pri otrocih. Gastroenterologinja dr. Kamhi Trop s pediatrične klinike doda: »Vegetarijanska ali veganska prehrana mora biti optimalno uravnotežena in pod nadzorom kliničnega dietetika.« Oba sogovornika opozarjata tudi na primere, ko starši vztrajajo pri hrani, ki ne vsebuje konzervansov, aditivov in barvil, kar je težko uresničljivo. Veliko je tudi vprašanj o alergenih v pralnih praških in mehčalcih, ki povzročajo srbenje. V teh primerih je najpomembnejše redno in izdatno negovanje otrokove kože z ustrezno kremo, menijo strokovnjaki.
Mleko, ki ni mleko ... Na ljubljanski pediatrični kliniki so že imeli primer, ko so pri čisto majhnem otroku ugotovili osteoporozo, ker ni užival nadomestne formule, primerne za alergijo na kravje mleko. »Sojin ali rižev napitek ni ustrezno nadomestilo za kravje ali kozje mleko, saj večinoma ne vsebuje kalcija,« razlaga Tomaž Poredoš. Tina Vesel Tajnšek pa doda, da je pri dietah nasploh, še zlasti če gre za otroke, nujno s prehranskimi dopolnili vnašati manjkajoča hranila, sicer se to otroku pozna pri rasti in pri razvoju. Če ne uživa mleka, začne zaostajati v rasti, zato mora to dobiti s prehranskimi dopolnili. Za dojenčke je priporočilo jasno: matere naj bi jih dojile, saj se tako krepi otrokov imunski sistem. Opozarja pa tudi, da naj bi otrok ali mladostnik prejemal le dieto, ki je zanj nujna: »Če gre za alergijo na jajce, naj ne prejme diete brez več alergenov, ampak zgolj dieto brez jajc.« Naša sogovornica večkrat poudari, da razume skrb staršev, ki iščejo pomoč za svojega otroka, kjer se le da: »Hvaležna sem, če mi povedo, da so obiskali zdravilca in kaj jim je priporočil. V odkritem pogovoru jim lahko svetujem in razložim, zakaj je določen pristop dober in zakaj ne.«
Več v Zarji št. 36, 4. 9. 2018.
