Pozdravljeni, na počitnicah imam enajstletnega vnuka, ki od vsega najbolj obožuje krompir. Najraje ima kajpak ocvrtega, kot vsi otroci. Tudi z možem sva prava krompirjevca in ga uživava vsak dan, vendar se zaradi zdravstvenih težav izogibava cvrtju. Zdaj, ko je tu vnuk, ga pripravljam tudi na druge načine, predvsem v obliki cmokov in njokov, na pomfrit pa ga raje peljeva v gostilno. Pri tem nimam dobrega občutka, a preprosto ne vem, kako naj se tega lotim doma, da bo greh čim manjši. Želim si, da bi otrok jedel zdravo, po drugi strani preprosto ni srečen s krompirjem v oblicah ali krompirjevo solato. Imate kakšen nasvet zame?
Babica Ivanka
Slovenci smo res ljubitelji krompirja, podobno kot naši severni sosedje. Marsikdo si brez krompirja sploh ne predstavlja kosila, pogosto pa je na krožniku tudi dvakrat na dan. Pravijo, da sta krompir in meso obvezen obrok za vse, ki so fizično aktivni, po drugi strani pa ste bržčas sami že ugotovili, kako se počutite po zaužitem krožniku pečenke in praženega krompirja …
Je krompir težka hrana? Sama po sebi ne, če krompir pripravljamo na pravi način. Najbolje ga je vsekakor uživati sveže pripravljenega in ga kombinirati s solato in zelenjavno prilogo. V tem primeru nas ne bo obtežil. Če mu dodamo še nekaj začimb, pa bo še lažji za prebavo. Pomembno je tudi, s kakšno maščobo ga pripravimo. Rafinirana olja, kot so sončnično, repično in podobno, s katerim marsikdo pripravlja krompir, prav tako pripomorejo k temu, da se po jedi počutimo zaspani in brez energije, tudi če ob njem ne jemo težke beljakovinske hrane. Lahkotna krompirjeva jed je prav tista, ki nam običajno najmanj tekne, to je v oblicah kuhan krompir. Z njo težko prepričamo otroka, ki je navajen ocvrtega krompirčka, čipsa in podobne visoko predelane hrane iz krompirja.
Na visokih obratih zaradi krompirja? Krompir, pripravljen po okusu otrok, pa je precej kriv, da so otroci čedalje bolj divji, nemirni, da se težko koncentrirajo. Pa ni kriv krompir sam po sebi, temveč visoka stopnja predelave. Krompir že tako vsebuje veliko energije, ki poživlja in daje krila. To včasih potrebujemo, a nikakor ne ob sodobni prehrani, ki temelji prav na takšnih živilih. Še večja težava nastane, ko krompir pogrevamo, cvremo, ga uživamo v napačnih kombinacijah. Poživljajoča energija se v vseh teh primerih spremeni v lenobno, zaspano, apatično. Črnogledno nas takšna hrana spreminja prav v ljudi, ki jih želi sodobna družba … In če k temu dodamo še malce stereotipnega razmišljanja: Slovenci, pa tudi naši severni sosedje, ne veljamo za prav topel, odprt narod. Je morda za to krivo tudi to, da zaužijemo toliko »hladnega« krompirja? Krompir namreč raste pod zemljo, ob tem pa mu velik del energije odvzamemo še z napačno pripravo. Vsekakor so naši zahodni sosedje, ki krompirja pojedo znatno manj, precej drugačnega temperamenta. Morda prav zato, ker pri njih prehrana temelji na živilih, polnih sonca (denimo paradižnik, oljčno olje, testenine).
Kaj pa pogrevanje krompirja? To je kontroverzna tema, ob kateri se križajo nasprotujoča si mnenja. A če začnemo pri temeljih in se pri tem ozremo na zakladnico znanja, ki jo skriva ajurveda, to ni priporočljivo. Ne velja pa samo za krompir. Če želimo s hrano v telo vnašati ljubezen, ravnovesje, svetlobo in krepiti zdravje, pogrevanje hrane na splošno ni priporočljivo. Krompir je kuhan v dvajsetih minutah, zakaj bi ga torej pogrevali? Gostilničarji bodo bržčas zmajevali z glavo, saj se večina krompirjevih jedi pripravi iz vnaprej kuhanega, kar jim olajša delovni proces. Ne moremo pa zgolj zaradi tega sprejeti argument, da bi enako počeli doma. Pogret krompir obteži prebavila, ob tem pa še tvegamo zastrupitev. Ste vedeli, da se na krompirju, ki ga shranimo in nato pogrevamo, lahko hitro naselijo mikrobi, pri čemer so pravzaprav najbolj strupeni njihovi izločki, ki jih s ponovnim pogrevanjem ne uničimo? Hladen oziroma pogret krompir ima samo eno prednost – vsebuje rezistenten škrob, ki naj bi hranil dobre bakterije v črevesju. A za te lahko poskrbimo tudi na številne druge načine in ne nujno s postano in pogreto hrano.
Škodljivi solanin. Te dni nas je krompir večina že izkopala, in če je bila bera dobra, smo srečni. Včasih bi to pomenilo, da leto dni ne bomo trpeli lakote. Krompir je prav zdaj, ko je svež, najboljši, saj je čvrst, sočen, okusen in vsebuje manj škroba kot pozneje. Kljub temu vsega ne zaužijemo poleti in jeseni. Kdor ga ima precej, za skladiščenje potrebuje ustrezno klet, ki je dovolj hladna in temna. Sicer krompir hitro postane zelen, s tem pa se v njem poveča delež škodljivega solanina. Takšen krompir zavržemo. Težava pa niso le zeleni predeli, temveč tudi kaleči krompir, v katerem je prav tako veliko solanina. Spomladi, ko krompir začne kaliti, se mu je bolje odpovedati in takrat raje posegati po drugi hrani. Pomlad nam vsako leto ponudi veliko možnosti in res ni treba, da bi naša prehrana tudi takrat temeljila na krompirju.
Več v Zarji št. 33, 14. 8. 2018.