Pozdravljeni
Že nekaj časa imam občutek, da se mi je metabolizem popolnoma ustavil. Hitro sem se zredila, kljub temu da nisem spremenila načina prehrane, zbujam se utrujena in lesena. Občutek imam, da me tudi glava ne uboga. Prijateljice pravijo, da se moram sprijazniti z EMŠO (imam 58 let). Meni pa se zdi, da so to mogoče težave s ščitnico. Prosila sem zdravnico, da me da na pregled ščitnice, in so rezultati pokazali, da imam TSH v mejah normale. Mi mogoče nagajajo kakšni drugi hormoni ali si vse skupaj le umišljam? Mož pravi, da je to od stresa, ker se preveč nerviram zaradi otrok. (Raje ne bi o tem.)
Pika iz Kranja
Standardno testiranje ščitnice pokaže količino hormona, ki ga izločate, ne pokaže pa, koliko hormona v aktivni obliki je na voljo telesu. Zato se lahko zgodi, da so rezultati v mejah normale (mnogi pravijo, da so tudi te previsoko nastavljene, in odstopanja pomenijo že zelo hudo patologijo), telo pa trpi zaradi pomanjkanja hormonov ščitne žleze na celični ravni.
Ščitnični hormoni se morajo namreč aktivirati, da postanejo uporabni. Ščitnica proizvaja hormon tiroksin oziroma T4, ki ima štiri atome joda, tega pa telo potem pretvarja v aktivni trijodtironin oziroma T3, ki ima tri atome joda. Sklepati, da bo iz vsake molekule T4 nastal en T3, je daleč od resničnosti. Veliko lahko gre narobe, ker bo na pravilno aktivacijo vplivala naša prebava (predvsem stanje jeter in črevesne flore) ter stanje naših nadledvičnih žlez in njihove izčrpanosti zaradi stresa.
Lahko se zgodi, da ima kdo zelo majhno proizvodnjo ščitničnih hormonov, vendar mu jih uspe dobro aktivirati in zato telo na celični ravni ne trpi pomanjkanja. Veliko pogostejši scenarij je nasproten. Ščitnici še nekako uspe proizvesti dovolj, med presnovo pa veliko hormonov ostane neaktivnih in celo reverzibilnih, zato telo kaže vse simptome upočasnjenega metabolizma in slabo delujoče ščitnice, kljub temu da so izvidi v mejah normale.
Simptomi. Zato strokovnjaki svetujejo, da ste posebno pozorni na simptome, značilne za pomanjkanje ščitničnih hormonov v telesu.
Ker je metabolizem upočasnjen, pomanjkanje aktivnega ščitničnega hormona izziva hitro pridobivanje teže in velike težave z njenim zniževanjem. Ker hrana dlje časa potuje, sta značilna tudi napetost in napenjanje v črevesju. Tudi cirkulacija je upočasnjena, zato se pojavlja zatečen obraz, veke, ustnice ali jezik. Slaba oskrba periferije s hranili pa izziva suho kožo in srbečico, luščenje kože na komolcih, hladne in zatečene prste in dlani, izpadanje las, lomljive nohte, zatečena kolena oziroma področje pod koleni, hladna in zatečena stopala. Neprekrvljene dlani in stopala lahko sčasoma postanejo rumenkasti.
Pri pomanjkanju aktivnega ščitničnega hormona se pojavljajo tudi značilna otrdelost pri vstajanju (posebno zjutraj), bolečine v mišicah, krči v mišicah ponoči, bolečine v križu in težave s krpalnim kanalom (čutimo ga kot bolečine v sklepu roke in palcu).
Od mentalnih simptomov so značilni upočasnjenost, jutranja depresija, ki se čez dan, ko zaženemo metabolizem, razkadi, ter opazno slabšanje spomina in izguba koncentracije.
Za nameček so tu še slabo prilagajanje na spremembe temperatur (npr. slabo prenašanje vročine ali mraza) ter pogoste infekcije na območju ušes, nosu in grla, šumenje v ušesih, glavoboli ...
Zahtevajte preiskavo! Če se prepoznavate v teh simptomih, lahko zahtevate natančnejše preiskave, ki bodo pokazale natančno stanje, vendar tudi če dobite natančnejšo diagnozo, ki bi pokazala manko, ni nujno, da bo dodajanje ščitničnih hormonov rešilo vse probleme. Kot priznavajo tudi tirologi, je hormonska terapija vedno loterija. Enim prinese olajšanje, drugim je enako kot prej, tretji pa se po njej počutijo še slabše.
Standardna terapija pomeni, da boste uživali T4, vendar ta ne bo učinkovit, če je že zdaj nekje v telesu ovira za njegovo aktiviranje.
Druga možna strategija je dodajanje T3, vendar tudi ta ni takoj na razpolago našim celicam. Tisti del T3, ki se bo vezal na proteine, ne bo mogel pomagati v tkivih. Uporaben bo le svobodni T3, ki je biološko aktiven. Pogosto se dogaja, da pri ljudeh, ki imajo težave s ščitnico, telo ustvarja neuporabne, neaktivne oblike T3, ki ga imenujejo tudi reverzni T3 ali antitiroidni hormon. Ta se veže na enake receptorje, kjer bi se moral vezati aktivni T3, vendar namesto da tam zažene večjo proizvodnjo energije v celice, le pasivno miruje. Zato je pomembnejše, da razumete, kako vse to poteka, kot da takoj začnete nekaj dodajati, saj boste le tako prepoznali oviro, ki jo lahko odpravite samo vi, in ne kakšna čarobna palčka.
Na srečo postajajo hormoni čedalje bolj raziskano področje in je znanost začela dojemati, da so hormoni nekaj več kot le molekule, ki jih lahko spravimo v tableto. Lahko bi jih imenovali povezovalci med našimi čustvi in fizičnim telesom. Tako so ugotovili, da inverzni T3 pospešeno nastaja, ko telo trpi in ko nas čustva ohromijo. Torej, ko mi potegnemo za zavoro, jo potegnejo tudi naši hormoni in tako obtičimo na celi črti.
Razlogi za napačno pretvorbo so lahko tudi fizični, med glavne uvrščamo pomanjkanje železa in vitamina B12 v krvi, preveč kortizola in inzulina ter slaba črevesna flora.
Kako sami uravnamo ščitnične hormone
Večina strokovnjakov za hormone navaja, da je najbolje začeti s sanacijo jeter. Največji del ščitničnih hormonov se prav v jetrih aktivira, oziroma če ta ne delujejo normalno, prav tam nastaja največ reverznega T3.
Včasih smo težave z jetri povezovali s pretiranim uživanjem alkohola. Zato veliko ljudi, ko odkrijejo, da imajo povečana, zamaščena ali kako drugače načeta jetra, ne morejo verjeti. »Kako, če ne pijem alkohola!«
Jetra so danes najbolj na udaru zaradi slabih industrijsko degeneriranih maščob, pretirane količine sladkorja v naši prehrani in okoljskih strupov, ki jih je vsak dan več.
Jetrom bomo najbolj pomagali, če jih nehamo obremenjevati z degeneriranimi molekulami hrane in strupi. Hkrati pa je dobro okrepiti tudi čiščenje in pospešiti njihovo regeneracijo. Žal je tako, da so obremenitve vsak dan večje in zato telo potrebuje vse več naše pomoči, da strupe izloči, preden naredijo škodo.
Dobra novica je, da so jetra organ, ki se lahko skoraj v celoti obnovi. Slaba novica je, da je prenova jeter časovno daljša od obnove drugih organov. Prvih rezultatov boste deležni po le nekaj mesecih spremenjenih navad in jemanju naravnih pripravkov, ki vsebujejo pegasti badelj, artičoko, encijan, tavžentrožo in podobne grenčine, blagodejne za jetra. V veliko pomoč so tudi začimbe, ki delujejo hepatoprotektivno in celo blokirajo nalaganje strupov v jetrih (npr. čemaž, peteršilj, origano, kurkuma, majaron, bazilika ...)
Povečajte tudi vnos selena in cinka, ker oba pospešujeta pravilno pretvorbo T4 v T3.
Je kortizol kriv za vse?
Ko vam zdravniki (ali mož) povedo, da je vse od stresa, imajo prav. Tudi medicina ugotavlja, da so naše misli, čustva in telo tesno povezani. Možgani ne razlikujejo med tistim, kar je resnično, in tistim, kar premišljujemo. Če vas skrbi (ugibam, ker o tem niste nič napisali), kako bo z vašimi otroki, ali če vas jezi nekaj, kar počnejo ali ne počnejo, potem je za vaše telo ta misel resnična. Če torej pomislite, kaj če se mu kaj zgodi v prometu, telesno podoživljate trenutek, ko bi vam nekdo sporočil, da se vam je otrok ponesrečil. Če vas skrbi, kaj če ostane brez službe, se v resnici počutite, kot da se je to zgodilo. Telo se na misli odziva tako, da izloča hormone, ki nas oblijejo in tako dosežejo, da tudi v telesu doživimo to, kar mislimo. Če vas je strah posilstva ali nasilja, vaše telo doživlja nasilje vsakič, ko vi o tem premlevate. Glavni sel, ki zažene takšno spremembo v telesu, je kortizol, naš glavni stresni hormon. Pravijo, da je on povezovalec misli in telesa.
In ker premlevanju, ki povzroča skrbi, žalost, strahove, jezo ... ni videti konca, je tudi kortizola v naših tkivih več kot kadarkoli prej. Številni holistični terapevti menijo, da je veliko današnjih bolezni posledica neuravnovešenega kortizola.
V resnici ne moremo uravnovesiti nobenega hormona v telesu, preden ne spravimo kortizola v normalo. Zato je jemanje takšnih ali drugačnih hormonov neuspešno, če v ozadju hormonske motnje stoji podivjani kortizol.
Stvarstvo nam je podarilo kortizol zato, da nas rešuje v zares nevarnih situacijah. Ko se znajdemo v izrednih okoliščinah, kortizol naredi vse, kar je treba, da nas pripravi na boj ali beg. Blokira vnetja, dviga razpoložljivi sladkor v telesu (da imamo več energije), povečuje inzulin (da več sladkorja pride v celice) in zagotavlja, da ima naša notranja armada več energije. Kortizol je kot general, ki razglasi splošno mobilizacijo, če ste v nevarnosti. Kdaj pa je to? Vsakič, ko vaši možgani pomislijo na kakšno nevarnost. Zato je zelo pomembno imeti svoje misli na vajetih.
Kortizol (in tudi ščitnico) lahko uredite tudi tako, da vzpostavite takšen ritem življenja, ki bo omogočil pravilno izločanje kortizola. Telo ga največ izloča v jutranjih urah, čez dan njegov nivo počasi upada, po osmi uri zvečer pa naj bi se proizvodnja kortizola skoraj ustavila, ker je čas, da se telo umiri.
Oseba, ki stresne aktivnosti preživi dopoldne, je zato v veliko boljšem položaju od tiste, ki doživi stres zvečer. Poskusite organizirati svoje življenje tako, da »žive žabe« pojeste najprej, torej najbolj zahtevne, neprijetne ali drugače stresne zadeve opravite na začetku dneva. Najbolj zdrav dnevni ritem, ki bo kortizol spravil v red, je vstajanje ob 6. uri zjutraj in odhod v posteljo med 9. in 10. uro zvečer.
Večina ljudi meni, da je takšen ritem misija nemogoče. Sodobna družba (beri služenje kapitalu) je organizirana tako, da nam vzame najboljši del dneva, potem pa nam za lastno življenje ostanejo drobtinice – le nekaj zadnjih ur v dnevu. Zgodnje spanje mnogi doživljajo, kot da so jim vzeli vse, za kar živijo (TV-program, večerje in druženja s prijatelji ...). Raje si poglejte situacijo iz drugega zornega kota. Kadar greste prej spat, si ne jemljete dneva, ravno nasprotno – podarite si zdravljenje in pomlajevanje telesa, za katero ni treba zapraviti niti evra. In nasprotno, vsako dodatno pritiskanje na telo, da ostane čilo in budno tudi zunaj naravnega ritma, vas zelo drago stane. Vas postara, zastruplja in preprečuje samozdravljenje. Je res TV-program, pregledovanje FB ali kaj podobnega vredno tega, da za to žrtvujete lastno obnovo? TV-programe danes lahko gledate, kadar želite. Enako velja za družbena omrežja, odgovarjanje na e-pošto in podobno. Enako velja za večerno telovadbo. Verjetno tega mnogi nočejo slišati, vendar zbujati telo zvečer, kljub temu da se bo kakšna mišica utrdila, telo dolgoročno poškoduje, ker ruši ritem kortizola in melatonina in ustvarja vrsto hormonskih in metaboličnih težav v telesu.
Poskušajte si organizirati življenje tako, da boste aktivni takrat, ko je naravno aktiven tudi vaš kortizol, in telo bo začelo zmanjševati čezmerno proizvodnjo hormonov, ki med drugim ovirajo tudi ščitnico pri normalnem delovanju.
Več v Zarji št. 31, 31. 7. 2018.
