Pred kratkim ste že pisali o tem, zakaj nas avtomobili utrujajo. (To je bil prvi tekst, ki ga je celo moj mož prebral in ga nosi naokrog! Hvala!) Pogledali smo film na povezavi, ki ste jo navedli. Res grozovito, kako nasedamo novim tehnologijam, ne da bi se zavedali, kako visoko ceno bomo plačali v zdravju! Ker ste omenili tudi nove materiale, ki naj bi ščitili pred elektromagnetnim sevanjem, smo začeli preverjati, kaj na tem področju ponujajo, in vidimo, da jih je že veliko. Človek se stežka znajde v vsej tej ponudbi odejic, spodnjic, kap, etuijev za telefone, folij za okna ... Predpostavljam, da je pol tega larifari, vendar kako vedeti, kaj pa res koristi? Zdaj, ko ste nas tako lepo spodbudili k razmišljanju o tem, da bi se morali zaščititi, bi bilo res super, če bi dali še kakšen konkreten nasvet, kje začeti ter kateri ukrepi in zaščite so najbolj smiselni.
Elena F.
Prav te dni je v Portorožu potekala velika mednarodna konferenca o vplivu elektromagnetnega sevanja na človeka. V Nemčiji so takšna izobraževanja postala stalnica že v šolah. Zavedanje o nepričakovano visokih tveganjih za zdravje v številnih državah hitro narašča, pri nas pa smo še vedno v fazi otroškega navduševanja nad brezžično tehnologijo, ki se prebija v vsak kotiček našega življenja.
Pred kratkim me je prijatelj poskušal navdušiti za nov avto, ki se odpira na pametno kartico, v katerem lahko polni mobitel brezžično in ima tudi wi-fi. Ko sem ga vprašala, ali se zaveda, da se pelje v kletki, polni elektromagnetnega smoga in kemičnih hlapov, mi je odvrnil, da sem paranoična in da zagotovo ne bi proizvedli kaj takega, če bi bilo človeku škodljivo. Pamet se je že zdavnaj snela z vajeti in vsi le tekmujejo, katero novotarijo bodo dali na trg ter z njo čim prej zaslužili. Zavedanje, kaj katera tehnologija prinaša, pa praviloma pride z zamudo – ko je škoda že storjena.
Sodeč po tem, kaj stroka že ve, bomo verjetno čez deset let na sedanji trenutek gledali kot na začetke prodaje cigaret. Če se spomnite, na začetku so vsi ameriški igralci nastopali s cigaretami v rokami, kajenje je bilo modno, in šele po dolgih desetletjih je prvim žrtvam uspelo dokazati, da kajenje škoduje zdravju.
Elektromagnetni smog nima dima in vonja! Zanj že vemo, in to celo potrjuje svetovna zdravstvena organizacija, da sodi med kancerogene dejavnike, ki nam lahko uničijo zdravje. Tega nam torej niti ni treba dokazovati.
Kljub temu pa bomo verjetno, da ponotranjimo to spoznanje, morali žrtvovati nekaj generacij uporabnikov, preden bomo dojeli, da so takšne »sodobne igrače« bolj nevarne od igranja z ognjem.
Kako deluje zaščita?
Tako, kot ni kreme, ki lahko dolgo sončenje naredi varno, ni zaščite, ki lahko popolnoma prepreči škodljive vplive elektromagnetnega sevanja. Seveda lahko te vplive s pravilno uporabo nekaterih materialov zelo zmanjšamo.
Znanstveniki so razvili nekaj materialov, ki so sposobni ustaviti visokofrekvenčna sevanja. Tkanine, ki vsebujejo t. i. radioshield ali vlakna e-wall, se tako uporabljajo za zaščitno perilo, odejice in etuije za računalnike, telefone, USB-ključke in podobno. Znanstvene meritve potrjujejo, da je takšna zaščita lahko učinkovita, vendar le če jo pravilno uporabljamo in za določena eletromagnetna sevanja (polja). Zato je treba vedeti, pred katerim sevanjem se ščitimo in kako moramo to izvesti.
DESET LET ZAOSTAJAMO
Kako se pravilno zaščititi pred telefonskim sevanjem, smo povprašali strokovnjaka za telekomunikacije in stavbno biologijo Igorja Šajna:
»Stavbna biologija je znanstvena veda, ki se ukvarja z vplivi prostora, v katerem bivamo in delamo, na naše zdravje. Ker telefonija in brezžične tehnologije vse bolj posegajo v naše bivalno in delovno okolje ter posledično naše počutje in zdravje, je dobro, da čim več ljudi dojame, s kakšnimi tveganji se srečujejo. Zavedanje v Sloveniji je na tem področju vsaj deset let za Nemčijo, vendar upam, da nam res ne bo treba čakati deset let za ugotovitev, kako nevarno za zdravje je naše hlastanje po 'najbolj sodobnem in brezžičnem'. Tehnologija 5G je pred vrati, kar pomeni, da se bodo obremenitve kmalu za nekajkrat povečale. Najprej pa bi rad povedal, da strokovnjaki kot zaščito priznavamo le materiale in izdelke, za katere je znanstveno dokazano, da ustavljajo ali zmanjšujejo izpostavljenost tehnično povzročenim sevanjem. Zato uporabe različnih simbolov, kristalov in drugih 'energijskih' izdelkov ne morem ne svetovati ne komentirati.«
Kako komentirate zaščitne etuije za telefone, ki naj bi ustavili 99 odstotkov sevanja?
Certificirani etuiji, ki se uporabljajo za zaščito pred visokofrekvenčnim sevanjem, imajo dva žepka. Zunanjega, ki je varovan s srebrnimi vlakni le z ene strani, in notranjega, kjer je zaščitna tkanina z obeh strani. Da bi razumeli, kako deluje elektromagnetno sevanje, si jih zamislite kot zrak. Če ste svoj telefon dali v etui tako, da je zgoraj odprt, bo telefon še vedno »lovil« –torej sevanje bo oddajal in sprejemal, kljub temu da je v žepku. Obljubljena zaščita deluje le, če telefon s tkanino preklopimo, da je zaprt z vseh strani. Takrat bo povezava onemogočena oziroma bo tisti, ki vas bo poklical, dobil odgovor centrale, da ste nedosegljivi. In pozor - s takim izdelkom se delno ščitimo samo pred sevanjem lastnega telefona in ne pred sevanji, ki prihajajo iz naše okolice. Če želimo govoriti po telefonu, je treba telefon prestaviti v zunanji žepek. Takrat zaščitna vlakna varujejo glavo pred direktnim sevanjem (seveda indirektno nekaj sevanja še vedno pride naokrog, vendar ne direktno na najbolj obremenjeno področje za ušesi) ali, kar je še veliko bolje, telefon držimo na dlani proč od telesa in govorimo po zvočniku. Takrat vrečka varuje, da bi naše dlani direktno sprejemale sevanje, glava pa je pri takšnem načinu telefoniranja najmanj izpostavljena. Če telefon damo v torbico, pazimo, da je zaščitna tkanina vedno na strani telesa, žepek s telefonom, »ki lovi signal«, pa na zunanji strani. Enako velja, če telefon, ki je v zaščitnem etuiju, držimo v žepu – zaščitni žepek naj bo vedno ob telesu. Toda nošenje v žepu, če je le mogoče, tudi v takem primeru odsvetujemo. Nekoliko boljša možnost so ženske in moške torbice, najbolje pa je, da je telefon na načinu letenja, ko ga ne potrebujemo, oziroma imamo prevezavo na domači stacionarni telefon, kadar smo doma.
Telefoniranje v avtu
Vsaka minuta pogovora v avtu telo obremeni, kot da bi se deset minut pogovarjali na prostem. Mogoče vi svoj avto doživljate kot odprt prostor, saj so povsod okna, vendar se v resnici peljete v Faradayevi kletki. Se še spomnite poskusov Nikole Tesle, ki je delovanje Faradayeve kletke demonstriral precej dramatično, tako da je sedel v železni kletki, ko so okrog njega švigale strele ekstremno visokih napetosti? Čeprav so udarjale v kletko, ga nobena ni mogla poškodovati. Ker je avto le lepše pobarvana in oblazinjena Faradayeva kletka, smo v njej varni tudi pred udarom strele. Zaradi enakega razloga je za telefonski signal preboj skozi takšno oviro zelo zahteven. Da telefon »ulovi signal«, mora delovati s polno močjo, kar pomeni, da bo tudi seval z največjo močjo. In ker smo v prostoru, ki skorajda ne prepušča sevanja, bo ves elektromagnetni smog ostal ujet v našem avtu, zato so obremenitve, ki smo jim izpostavljeni pri uporabi mobilnega telefona v avtu, veliko večje, kot bi mislili.
Ker se moč signala pri premikanju nenehno spreminja, se bo vaš telefon nenehno povezoval z baznimi postajami. Če pa imate prižgan tudi internet ali prenos podatkov, postanejo obremenitve še večje, ker izmenjava med vašim telefonom in oddajniki poteka skoraj brez prekinitve. S tem se bo iz minute v minuto povečevala tudi obremenitev prostora z elektromagnetnim smogom, kar bo v praksi pomenilo tudi vse več utrujenosti in težav z ohranjanjem zbranosti.
Več si preberite v reviji Zarja, ki je izšla 3. julija 2018.
