Je torej res, da Kitajke tako rekoč ne poznajo simptomov menopavze?  Petra Kolar, lastnica Centra DAO tradicionalna kitajska medicina v Ljubljani, je bila previdnejša: »Razlika je v dojemanju in spoprijemanju z menopavzo ter v večjem preventivnem poudarku na zeliščni podpori in drugih metodah, kot so akupunktura, aurikuloterapija ter ventuze. Kitajke se na to obdobje bolje fizično in čustveno pripravijo, prav tako imajo večjo podporo družinskih članov in prijateljev.« Petra se iz časa svojega bivanja na Kitajskem spomni kar nekaj Kitajk v menopavzi. »Razlika je bila, da so se o tem zelo odprto pogovarjale, se pošalile in zvečer skupaj hodile na plese v parke – tam je to res nekaj vsakdanjega – ter se družile. Njihov življenjski slog je drugačen, tudi dojemanje telesa in čustev.«

Menopavza se v zadnjih letih začne kasneje. Yongping Wang, zdravnik tradicionalne kitajske medicine (TKM), ki ima svojo prakso v Celju, opaža, da se v zadnjih letih menopavza pri ženskah nasploh začne nekoliko kasneje. A se seveda pojavi, tudi pri Kitajkah. Simptomi so podobni povsod po svetu, le različne prakse jih drugače pojasnjujejo. Zahodna medicina menopavzo pripisuje hormonskim spremembam, TKM pa kot glavni razlog navaja upad ledvične energije in jetrnega zastoja. Slednje je dr. Wang zelo natančno pojasnil in nam dal s tem vedeti, da v TKM zelo dobro poznajo menopavzo. V nasprotju s klasično medicino, kjer ženskam ob hudih simptomih pri vstopu v menopavzo zdravniki večinoma predpišejo zdravila in se s tem pomoč konča, zdravniki TKM poznajo še ogromno drugih načinov, ki so lahko ženskam v pomoč. Morda so se ravno zato začele širiti govorice, da Kitajke ne poznajo menopavze. Ker so opremljene z znanjem, kako simptome, kot so oblivi, potenje, brezvoljnost, depresija, anksioznost, razbijanje srca, težave s spanjem in drugi, kar najhitreje odpraviti in pozdraviti, če se pojavijo.

Simptomi se hitreje pojavijo v slabših situacijah. Dejavniki, ki vplivajo na to, kako bo ženska doživljala menopavzo, so tako genski, okoljski in geografski kot psihološki, je povedal dr. Wang. »Na potek menopavze lahko vplivajo negativne življenjske situacije, naše življenjske navade in zdravila, ki jih jemljemo.« Na vse te dejavnike seveda ne moremo vedno vplivati, na nekatere pa lahko. To je poudarila tudi zdravnica TKM  v DAO centru Ljubljana, Wei Tian. Povedala je, da začnejo nekatere Kitajke že pred menopavzo uživati primernejšo prehrano za krepitev ledvic in jeter. »Vse je odvisno od ravni ledvične esence, in če poskrbimo, da ne upade oziroma jo krepimo, lahko s tem preprečimo ali vsaj omilimo simptome menopavze.« Še en razlog, zakaj bi lahko imele Evropejke več težav v menopavzi kot Kitajke,  je navedel Cheng Ping, zdravnik TKM iz Dao centra. »Nikakor ne moremo trditi, da imajo Kitajke manj težav v menopavzi, saj tudi ni bilo narejenih tovrstnih raziskav. Tudi Kitajke imajo veliko problemov. Res pa je, da je v Sloveniji več stresa, ker ženske delajo dlje. Kitajke velikokrat nehajo delati že pri 50, tako imajo več časa zase in za družino.«

Ene zlahka prenesejo 20 oblivov na dan, za druge je že eden preveč. Ljudje smo različno občutljivi in tako tudi ženske različno doživljajo simptome menopavze, so se strinjali zdravniki TKM, ko smo jih vprašali, kaj je med menopavzo še normalno in kaj je znak, da moramo poiskati pomoč. »Vse je odvisno od posameznice. Lahko ni skoraj nobenih simptomov ali pa so zelo blagi. Kadar je oblivanje čezmerno, pomeni, da se ženska počuti popolnoma izčrpano, izžeto, utrujeno in nemočno. Potem je dobro, da obišče svojega ginekologa. Za nekatere je oblivanje enkrat na dan že preveč, druge pa jih prenesejo dvajset na dan. Kitajke gredo h ginekologu takoj, ko menstruacije niso več redne,« je povedala Wei Tian, Cheng Ping pa izpostavil, da se moramo znati opazovati in skrbeti zase. »Ko se pojavijo oblivanje, potenje in razdražljivost, je pomembno, kako zna ženska skrbeti zase. Če so simptomi blagi in zna ženska sama to uravnavati s pravo prehrano, zelišči, telovadbo in sproščanjem, ji ni treba hoditi k zdravniku. Če so simptomi težki in ženska ni v stiku s sabo, je dobro, da gre. Lahko k zahodnemu ali kitajskemu.«

Kitajke hormonsko terapijo zavračajo. O tem, zakaj se toliko ginekologov v Sloveniji odloča za harmonska zdravljenja, Wei Tian sicer ni želela soditi, vendar pa je vseeno namignila, da je tovrstnega zdravljenja pri nas morda preveč. »Kitajke popolnoma zavračajo hormonsko terapijo, zato je ginekologi niti ne predpisujejo, ker se zavedajo, da lahko naravno, s prehrano in drugimi metodami, ohranjajo normalen hormonski sistem.« Namesto za hormonsko terapijo se Kitajke odločajo za redno, vsakodnevno gibanje, v prehrani zmanjšajo količino sladkorja, maščobe in soli ter spremenijo način razmišljanja. Veliko hodijo na akupunkturo s kombinacijo aurikuloterapije za lajšanje simptomov in uravnovešanje sistema notranjih organov. Cheng Ping je priporočil, naj tudi Slovenke najprej poskusimo s temi metodami, preden se odločimo za hormonsko terapijo, ki ima lahko veliko stranskih učinkov.

Več v Zarji št. 12, 20. 3. 2018.