Na svetega Valentina, ki goduje 14. februarja in je znan kot svetnik, ki »ima ključ od korenin«, je v naravi tako, kot bi udaril na velikanski gong. Sokovi se začnejo spet pretakati, semena komaj čakajo, da vzkalijo. Že v nekaj tednih se v naravni harmoniji okoli nas vse popolnoma preobrazi. Tudi kakšna zapoznela snežna nevihta ne more več ustaviti naravne sile po prebujanju. Vse bi bilo tako prijetno, če le mi ne bi bili tako – utrujeni.
Nekoga ves dan rahlo boli glava, drugi je razdražljiv, tretji slabo spi, se težko skoncentrira pri delu, prelaga opravila in se raje ne pogleda v ogledalo, ker se počuti kot kup nesreče. Vsak spomladansko utrujenost občuti drugače. S simptomi utrujenosti se srečujejo tudi zdravniki, čeprav ne gre za bolezen. Zbrali smo nekaj nasvetov, ki jih je dobro prebrati, da bomo spomladansko utrujenost prepoznali, še preden bomo pomislili na to, da je z nami nekaj narobe. Tako si bomo lahko pomagali kar sami.
Čaj in druga tekočina. Pozimi večino časa preživimo v zaprtih prostorih, ki so ogrevani, zrak v njih pa je izsušen. Tudi telo izgublja vodo, kar lahko povzroči glavobol in nelagodnost. Pomoč je preprosta: pitje tekočine. Voda je prva pomoč, počutje pa nam izboljšajo še drugi napitki. Čaj nas ogreje in sprosti, zato si ga privoščimo skodelico vsaj trikrat na dan. Najprimernejši so zeliščni in sadni. Pijemo blago sladkane, z žličko medu. Vsaka sestavina ima drugačne lastnosti. Posušene jagode šipka, repinec in čaj iz listov artičok so odlična naravna pomoč. Čaji iz suhega sadja, od ribeza do divjih češenj, so prav tako okusni in poživljajoči.
Čaj iz artičokinih listov je za telo kot pralni stroj in odličen za vse, ki grešijo pri hrani. Blaži težave s krvnim obtokom, povišanim holesterolom, prebavnimi motnjami, revmatizmom, pospešuje apetit, znižuje sladkor v krvi in ureja prebavo ter prežene splošno utrujenost. Čaj iz artičok ima razstrupljevalni učinek, saj rastlina vsebuje posebno grenčico, imenovano cianin, poleg tega pa še vrsto drugih snovi, vitamine in kisline. Cianin učinkuje pomirjevalno in hkrati pomlajevalno. Vode, v kateri se kuhajo artičoke, prav tako ne zavržemo, temveč jo nalijemo v steklenice in ohlajeno pijemo po kozarčkih, saj je dobra za osvežitev in prebavo.
Okus po Daljnem vzhodu. Omeniti je treba še ingver, ki prihaja z Daljnega vzhoda in pri nas dosegljiv v različnih oblikah: svež, ki je najdragocenejši, vložen, v obliki tablet, bonbonov ali napitkov. Znano je, da zelo poživlja. Že nasekljan košček ingverja, iz katerega skuhamo čaj brez drugih dodatkov, zadostuje za odličen aromatičen napitek.
Podobno velja za zeleni in pravi čaj, dodamo lahko izvlečke ginsenga. Vse te uporabljajo že tisočletja kot naravne spodbujevalce odpornosti in dobrega počutja. Priporočljivo je še pitje mineralne vode, ki vsebuje veliko magnezija. Ta spodbuja presnovo v telesu.
Kava je kot eliksir. Osvežilni občutek po skodelici kave poznajo mnogi. Tudi v času spomladanske utrujenosti si jo lahko privoščimo večkrat na dan. Strokovnjaki so ugotovili, da vsebuje poleg kofeina minerale, ki jih redko dobimo v prehrani, telo pa jih potrebuje za delovanje. Seveda ne gre pretiravati. Če imamo občutek, da zaradi popoldanske kave ne moremo zaspati, se ji odrečemo in si je privoščimo skodelico več dopoldne.
S prehrano nad utrujenost. S pravilno prehrano lahko bolje premagamo spomladansko utrujenost, kot bi si kdo mislil. In zadeva sploh ni zapletena. Vse, kar moramo narediti, je načrt za kak teden dni vnaprej. Glavno mesto prepustimo zelenjavi, ki je v tem obdobju še ni veliko, a vseeno dovolj za pestro izbiro. Omenimo koromač: bele gomolje jemo pripravljene na vse načine. Najbolje pa je uživati kar surove, v solati, zelo na tanko narezane ter prelite z limoninim sokom in oljčnim oljem. Blago jih solimo in popramo, lahko jim dodamo nekaj gorčice.
Ne pozabimo na domače jedi, ki smo jih pripravljali tudi pozimi, a zdaj naj bo v receptih manj maščobe. Kislo zelje in repo dodajamo solatam, saj sta polna vitaminov. Rdeča pesa je v ozimnici, pripravimo kuhano, v nadevih ali pijemo njen sok. V prehrano vključimo še brokoli, stebelno zeleno, špinačo, pa tudi jajca. Odpovejmo se mastni hrani in rdečemu mesu. Morda nas bosta nasitila, vendar bomo po obroku še naprej utrujeni. Namesto belega kruha je priporočljivo jesti polnozrnatega in kruh s semeni.
Koprive in druge samorasle rastline. Takoj ko se sneg stopi, je že čas za nabiranje prvih užitnih samoraslih rastlin. Omenimo le priljubljeni regrat, ki je prava zakladnica vitaminov. Na tržnicah ga lahko kupimo že zgodaj spomladi. Za preganjanje utrujenosti je dragocenejši, kot bi si mislili. Vsebuje veliko železa in vitaminov, pa tudi vlaknin, ki pospešijo prebavo. Čaj kupimo pri zeliščarjih in ga pripravimo tako, da žlico posušenih nasekljanih regratovih korenin in listov prelijemo s skodelico vrele vode. Namakamo 10 minut in popijemo dve skodelici na dan.
Še ena skoraj čudežna rastlina je kopriva. Prvi poganjki poženejo že zgodaj spomladi, podobno kot regrat. Pripravimo jo na več načinov: podobno kot špinačo in posušeno v čajih. Oboje nas bo poživilo.
V jedilnik vključimo še divje šparglje, motovilec in radič. Vse lahko imenujemo kar zakladnica vitaminov.
Uporabimo veliko zelišč. Sveža ali posušena – v vseh oblikah poživljajo. Torej jih v obdobju spomladanske utrujenosti uporabljamo, kolikor je mogoče. Dodajamo jih v solate in omake, v skuto in sirne namaze, v juhe in nadeve. Žlička nasekljanega peteršilja, rožmarina, bazilike, mete ali drobnjaka, ki so zrasli v lončku na okenski polici, poživi telo. Ob tem naredimo še kratko aromaterapijo. Sveže nasekljana zelišča večkrat na dolgo povonjamo in v pljuča zajamemo nekaj aromatičnih sestavin. Tudi to poživlja.
Več v Zarji št. 9, 27. 2. 2018.
