Nominiranci bodo prvič predstavljeni na odprtem odru 4. Festivala celostnega zdravja v soboto in nedeljo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na stojnici projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko prevzamete glasovnice ali glasujete neposredno tukaj: GLASOVNICA SKUPAJ ZA ZDRAVJE
Rok za oddajo glasov je 28. februar.
Istranka, ki se je preselila na Koroško, otrok štajerskih staršev, ki je odraščal ob materi, ki je kuhala po zgledu japonske kulinarike in makrobiotike, živi zdaj na kmetiji. Toliko odličnih vplivov rojeva zanimivo kulinariko, ki jo Zulejka Javeršek uspešno uglašuje v domači kuhinji in potem še na svojem blogu. Njen občutek za lepo vsemu daje piko na i.
Kakšno je glavno sporočilo vaše kulinarike?
Ko sem svoj blog, ki se je sprva imenoval Lakotnikov brlog, preimenovala v Uglašeno kuhinjo, sem imela v mislih predvsem ugotovitev, da se pri kuhanju ves čas »uglašujem« – z letnimi časi, s svojim počutjem, z ljudmi okoli sebe. Kar pomeni, da ne kuham po železnem repertoarju, ampak iščem dinamično ravnotežje. Poleg tega uglasitev v misli prikliče povezavo z glasbo, s tem pa tudi lepoto nasploh, kar je prav tako pomemben vidik bloga.
Ste (z ljubeznijo) končali prenovo kuhinje? Lep ambient, lepi predmeti in seveda lepe jedi. In lepe fotografije.
Odlično ste to ugotovili. Prenova kuhinje je za zdaj končana. Dokler ne dobim kakšne nove ideje.
Rojeni v Istri, preseljeni na Koroško. Za štedilnikom se pogosto naslanjate na tradicionalno kulinariko. Katere jedi svojega rojstnega kraja bi nam priporočili?
Šele kratek čas sem Korošica, tako da se ne stapljam najbolj s to identiteto. Tudi v svojem rojstnem kraju (v Istri) sem bila deloma izkoreninjena, saj so bili moji štajerski starši za prave Ištrijane forešti, moja mama je pa zaradi vpliva makrobiotike sploh kuhala bliže japonski tradiciji. Če pa bi vas povabila recimo na koroško kosilo, bi vam najbrž skuhala štranklnovo župo, to je enolončnica s stročjim fižolom, in kvočeve nudlne, kakor pravijo štrukljem s suhimi hruškami.
Ali je kdaj naporno vzdrževati blog – sledilci so nenasitni?
Blog je naporno vzdrževati, a bolj takrat, ko ni odzivov. Statistika je lahko dobra, a če ni človeškega odziva, v obliki komentarjev na objavo ipd., malo izgubim motivacijo. Bralke in bralci me ženejo naprej.
Kaj počne humanistka v domači kuhinji? Ali bo to nekega dne (ali je že) vaše delovno mesto? Ste iz hobija naredili posel?
Iz hobija sem poskusila narediti posel, vendar sem bila pri tem nekoliko prenagljena. Tako je tisto, kar mi je bilo prej vir veselja, postalo vir stresa. Zdaj blog spet jemljem kot resen hobi in znova uživam v njem. In to se takoj pozna. Še vedno pa v kuhinji tudi delam, a ne toliko kot blogerka, temveč kot članica kmetije; tako za naše redne stranke v moji kuhinji nastaja pirin kruh z drožmi iz moke, ki je pridelana in zmleta na naši kmetiji, granola z našimi pirinimi kosmiči, bučna marmelada iz domačih buč itn.
Nad čem so vedno znova navdušene vaše brbončice?
Nad vegetarijanskim sušijem, kariji in nasploh vso azijsko hrano.
Pogosto (in radi?) delate sladice. Če jih jeste, izberete raje klasično ali presno?
Hvala za to vprašanje! Med ljudmi vlada prepričanje, da so presne sladice strašno zdrave in/ali čisto zanič. Meni so presne sladice ljubše od klasičnih (še posebej če govorimo o tortah), a si jih v slaščičarni (imajo jih celo v moji lokalni slaščičarni) ponavadi ne privoščim, ker se mi zdi, da nikoli niso dovolj sveže. Da, rada imam sladice, sem še kar sladkosnedna, a se zaradi otrok brzdam.
Odziv? Kaj nahrani vaš ego? Vas pogosto pohvalijo?
Občutek povezanosti je najboljši del, zaradi katerega vztrajam. Seveda mi godi, kadar me pohvalijo ali kadar dobim priznanje medijev in znamk, s katerimi sodelujem, a ker sem sama svoj najstrožji kritik, se ne morem predolgo sončiti v (po)hvali.
Kako bi opisali zdravo prehrano?
Pri svoji definiciji zdrave prehrane se opiram na spoznanja in izkušnje svojih staršev in dedka. Od njih sem se naučila, da sta pri hrani najpomembnejša zmernost in pripravljenost prisluhniti svojemu telesu. V skupnosti, ki jo opazujem sedaj, zaznavam veliko bolezni, ki so brez senčice dvoma posledica pretiravanja v hrani (povišan krvni tlak, holesterol, diabetes), a hkrati nekakšno brezbrižnost oziroma občutek nemoči glede tega. Na kratko, zdrava prehrana je po mojem zmerna, čim naravnejša in na osnovi rastlin.
Več v Zarji št. 6, 6. 2. 2018.
