Slavko Turšič z družino živi v vasi Dražica pri Borovnici, nasproti soteske Pekel. Že osem let si pridelujejo hrano po biodinamični metodi vrtnarjenja. Z biodinamičnimi preparati se lotevajo tudi kompostiranja

Turšičevi imajo na domači kmetiji več kompostnih kupov. Na enem kompostirajo samo goveji in kurji gnoj, ki ga uporabljajo za sajenje rastlin v cvetličnih koritih. »Naredimo ga spomladi, ko se porabi kompost prejšnjega leta,« je povedal Slavko.

Druga dva kupa pa sta v jami. V eno jamo vsako pomlad  pospravijo drobnejše dele od obrezovanja sadnega drevja. Ta kup počasi prepereva, poleti ga nekajkrat polijejo z govejo gnojnico. Kompostiranje vej traja štiri leta, odvisno od njihove debeline. Poleti je kup preraščen z bučami, da je v senci in bolj vlažen. 

V drugo jamo pa odlagajo organske ostanke vse leto, vendar samo tiste, ki jih je veliko. »Kuhinjskih ostankov ne kompostiramo, ker vse pojedo kokoši in prašič. Na organske ostanke namečem svež goveji gnoj, potresem oglje, pest bazaltnega peska in lopato apnenčastega peska. Nato čez vse še nekaj lopat starejšega komposta iz spodnjih plasti skupaj z deževniki in to za zaščito pred soncem pokrijem s senom. Zadnji so ostanki stiskanja  sadja, ki so bili drugič stisnjeni za kis. Deževniki jih naravnost obožujejo. Pozimi na kup potresamo še lesni pepel iz uplinjevalne peči in štedilnika,« je razložil Slavko.

Kompostirajo tudi na gredicah

Vendar jeseni glavnine rastlinskih ostankov Turšičevi ne kompostirajo na kompostnem kupu, ampak tam, kjer so ti rastlinski ostanki nastali. »Držimo se permakulturnega načela, da je to 'kmetijstvo za lenuhe'. Zakaj bi trošili energijo in čas s prenašanjem listja in trave na kup, potem pa nazaj na gredice. Narava vedno ustvari kompost tam, kjer nastanejo rastlinski ostanki. Na gredicah, pod sadnim drevjem. Tla pokrije odpadlo listje in deževniki, drobnoživke ter mikroorganizmi so veseli nove hrane, ki jo do naslednje rastne sezone pretvarjajo v kompost. Zemlja pod zastirko ostaja rahla in živa. Spomladi samo obnovimo zastirko in posadimo nove sadike. Da se ti ostanki hitreje pretvorijo v kompost, pa jih poškropimo z mikroorganizmi,« je pojasnil Slavko Turšič.

Pod listopadnim drevjem in po preveneli pokošeni trati jeseni to storimo trikrat. Gredice na vrtu pa pokrijemo s senom ali gozdnim listjem.

Priprava komposta po biodinamični metodi

Slavko se pri pripravi kompostnega kupa ravna po kozmičnih ritmih. Izbere čas padajočega luninega loka, ko so energije usmerjene v zemljo, dan z elementom zemlja, ko potuje Luna pred ozvezdjem Device. »Najprimernejši čas je oktobra, kajti ob naslednji polni luni se mikroorganizmi zadnjič razmnožujejo pred nastopom zime. To je treba izkoristiti.«

Kompostni kup na mestu zorenja pusti pri miru eno leto. Po mnenju Slavka Turšiča premetavanje ni potrebno, saj s tem razmetavamo le svojo energijo, h kakovosti komposta pa ne prispevamo ničesar.

Več v Zarji št. 44, 30.11.2017