Med najhujšimi zmotami, ki so močno zakoreninjene, je ideja, da je zdravo sončenje možno. Ljudje mislijo, da če jih sonce ne opeče, so se zagotovo dovolj dobro zaščitili in posledic ne bo. A vsaka zagorelost je v resnici znak poškodbe kože. Čokoladna barva torej samo kaže, da smo si prislužili nove gube, pege, morda celo kožnega raka.
Kaj se med sončenjem dogaja s kožo?
UV-žarki prodrejo skozi več plasti kože in povzročajo vnetje v celicah. Poškodovane celice počasi izgubljajo svoje življenjske sposobnosti, zaradi česar odpornost kože (proti UV-žarkom) hitreje oslabi. UV-žarki v koži sproščajo škodljive in zelo reaktivne proste radikale, ki ob stiku z gradniki celic, kot so lipidi, proteini in DNK, povzročajo poškodbe in razpadanje teh molekul – temu pravimo oksidativni stres.
Fotostaranje kože
Fotostaranje kože, kot imenujemo staranje zaradi posledic UV-žarkov, prinaša zgodnje in pozne posledice. Najprej opazimo pordečitev, ki je posledica vnetja zaradi UV-žarkov, sončne opekline, lahko se pojavijo tudi mehurji, toksični dermatitis, ta ponavadi po sončenju na mokri travi. Iz trave se namreč sproščajo snovi, ki zelo okrepijo učinek UV-žarkov na kožo. Na mestih, kjer smo bili v stiku s travo, se pojavijo mehurji, tudi če s sončenjem nismo pretiravali. Podobno lahko fototoksično učinkujejo nekatere dišave, zato se nikoli ne sončimo nadišavljeni! Tu je še alergijski dermatitis, ki se pojavi pri ljudeh, preobčutljivih za UV-žarke. Pozne posledice sončenja pa so tiste, ki nas naredijo hudo neprivlačne ali pa zaradi njih zbolimo.
Žilice,madeži, sončne pege
Gube so posledica propadanja kolagenskih in elastičnih vlaken, k čemur UV-žarki znatno prispevajo, koža je stanjšana in suha, vidne so žilice, neenakomerni madeži in sončne pege. Iz teh se lahko razvije nevarna oblika kožnega raka, maligni melanom. Prekanceroze (predstopnje kožnega raka) se razvijejo zaradi kancerogenega učinkovanja UV-žarkov na celice kože; te se spremenijo v rakaste. Iz prekanceroz se velikokrat razvije kožni rak, ki je najhujša pozna posledica sončenja. Kar 90 odstotkov karcinoma kože nastane zaradi škodljivih sončnih žarkov.
Kako oksidativni stres kar najbolj omilimo?
Če se kljub opozorilom odločite za nastavljanje soncu, je prvo in osnovno pravilo to, da je treba po sončenju kožo pomiriti, ji vrniti izgubljeno vlago in pomagati popraviti škodo, ki je nastala med izpostavljanjem UV-žarkom. Po sončenju se torej obvezno čim prej namažite z vlažilno kremo, ki vsebuje antioksidante, kot sta vitamina C in E, ali njihove derivati. Antioksidanti nevtralizirajo škodljivost prostih radikalov v koži in pomagajo naravnemu obrambnemu mehanizmu kože popraviti nastalo škodo. Torej ščitijo pred prezgodnjim staranjem. Če redno obiskujete solarij (npr. enkrat na teden), se s tako kremo mažite vsak dan. Priporočljiva je uporaba negovalnih izdelkov za po sončenju, saj vsebujejo tako antioksidante in vlažilne učinkovine (npr. glicerol) kot koncentrat lipidov, ki obnavlja poškodovane celične membrane.
Zaščitite se!
• Ne izpostavljajte se soncu med 10. in 16. uro.
• Vsaj 30 minut pred sončenjem kožo zaščitite z ustrezno kremo in zaščito obnovite po vsakem kopanju ali vsaki dve uri.
• Uporabljajte kakovostna sončna očala, klobuk ali ruto.
• Povprašajte farmacevta ali zdravnika, ali je med uživanjem vašega zdravila priporočljivo sončenje.
• Pijte dovolj tekočine.
• Po sončenju se namažite z antioksidativno kremo.
