»To je najlepše darilo, ki si ga v svojih zrelih letih lahko le želim!« je presrečna vzkliknila Marija, ki je ravno na dan preobrazbe praznovala rojstni dan. Zato je bilo v našem improviziranem lepotnem kotičku na Srednji frizerski šoli še bolj veselo kot sicer. Marija je vse navdušila s svojim optimizmom in dobro voljo, ki ji ju kljub številnim preizkušnjam v življenju ne zmanjka. Simpatična Štajerka si je skromno pokojnino prislužila kot delavka v Gorenju. »Delala sem v montaži, najprej štedilnikov, nato televizorjev. Upokojena sem od leta 1990, in ko zdaj gledam, kako je kriza prizadela podjetje, mi je hudo, saj so bili časi, ko sem še delala, čisto drugačni,« je povedala.
Štiri leta potem, ko se je upokojila, je v prometni nesreči izgubila moža. »Pred domačo hišo ga je do smrti povozil avto. Dolgo sem žalovala za njim, saj si boljšega življenjskega sopotnika ne bi mogla dobiti. Po njegovi smrti niti pomislila nisem na koga drugega, temveč sta mi bili v največjo uteho moji hčeri, ki sta mi podarili čudovite vnuke,« je zadovoljna. Hči pa je v šali dodala, da ima njena mama še tretjega otroka, mucka. Zanj tako lepo skrbi in ji je v takšno veselje kot otrok. Naučila ga je čisto vsega, tudi lulati v običajno stranišče.
Marija je zelo aktivna upokojenka. V ulici, kjer živi, je precej vdov, pa so ustanovile nekakšen ženski krožek – dobivajo se, pijejo kavo in klepetajo. Vsake toliko pa se odpravijo na izlete z upokojenci in borci. »Imam majhno pokojnino, pa moram dobro premisliti, za kaj bom porabila denar,« je dejala gospa, ki je tako rekoč jeklenega zdravja. Še nikoli v življenju ni bila resno bolna. Zanjo je nadležna bolezen že, če se enkrat na par let malo prehladi. Takrat je tri tedne ves čas notri, da se dobro pozdravi, nato pa se ji življenje spet odvija po starem. Marija je vesela, ko jo hči vzame s seboj na morje. Četudi zaradi alergije ne more na sonce, ji morska klima dobro dene.
Nasvet frizerke in mojstrice ličenja:
Marija je dejala, da bolj poredko obišče frizerja. Kadar zavije v salon, jo le postrižejo, kakšnih drugih storitev si še ni privoščila. Frizerka Bojana tako skorajda ni mogla verjeti, da še nikoli v življenju ni imela pobarvanih las. »Vedno sem imela svetle lase, zato nisem čutila nobene potrebe po barvanju. Vsake toliko sem si dala narediti trajno, zadnja leta pa še tega ne več,« je povedala in se kljub rahlim pomislekom pred barvanjem pogumno prepustila naši frizerki. Ta ji je svetovala toplejše odtenke, ki jo bodo pomladili in ji na videz odvzeli kakšno leto. Lase ji je postrigla na kratko in ji oblikovala športno pričesko, takšno, da ji ne bo treba las navijati na ježke.
Tudi po ličilih Marija posega izjemno redko. »Odkar se zavedam, mame nisem videla naličene,« je povedala njena hči Anita. Zato je s toliko večjim zanimanjem opazovala, katere barve ji bo mojstrica ličenja Bojana nanesla na obraz. Najprej je uporabila tekočo podlogo za zrelo kožo, ki je skrila kakšno gubo ali starostno pego, nato pa ji je veke osenčila z nežnim mareličnim odtenkom. Na trepalnice ji je nanesla gosto črno maskaro in jih na videz podaljšala in zgostila. Lica in ustnice pa so zasijale, ko je nanje nanesla tople barve.
Styling: Tanja Skok
Ličenje: Bojana Zmazek
Pričeska: Bojana Miklič za Frizerstvo Jasna, Ljubljana, oblačila: Marks & Spencer, nakit Six
Za gostoljubje se zahvaljujemo Srednji frizerski šoli Ljubljana.
