Okrogle, sijoče rdeče brusnice je veselje pogledati in užitek jesti. Zorijo proti koncu avgusta in v začetku septembra, vendar surove niso prav slastne. Šele ko jih vkuhamo v džem ali kompot ali pa jih posušimo, se spremenijo v priljubljeno poslastico. 
 

Z brusnicami dopolnimo in izboljšamo številne jesenske ali zimske jedi, še z večjim užitkom pa bi si jih privoščili, če bi se zavedali, da so prava čudežna zakladnica zdravilnih snovi. Pri nas brusnice žal niso tako razširjene kot na primer borovnice, saj uspevajo le na redkih gorskih območjih. Če jih dobimo na tržnici, so sorazmerno drage, saj sta nabiranje in predvsem prebiranje zelo zamudni opravili: jagode namreč zorijo postopoma in tako so na grmičkih nekateri plodovi že rdeči, drugi pa še nezreli. Zato največkrat posegamo po vkuhanih ali sušenih brusnicah, ki so zrasle na Švedskem, Finskem ali v severni Rusiji. Tam namreč odlično uspevajo: Švedi jim pravijo kar rdeče gozdno zlato, saj dobro poznajo njihove številne odlike. Razširjene so tudi na Japonskem, predvsem pa seveda v Združenih državah Amerike, kjer so tradicionalen sadež, brez katerega si ne znajo zamisliti puranove pečenke na zahvalni dan ali božič. Ameriške brusnice so podobnega okusa kot tiste, ki jih poznamo v Evropi, le da so jagode precej večje in nekoliko slajše.
 
Brusnice za zdravje
Ljudsko zdravilstvo dobro pozna in ceni zdravilno moč brusnic. Že dolgo pred znanstvenimi raziskavami, ki so potrdile dragocene lastnosti tega sadeža, so ljudje uživali posušene brusnice ali pa slastne pripravke iz njih, kadar so želeli pospešiti krvni obtok ali urediti prebavo, brusnični čaj pa so pili proti driski. Kasnejša znanstvena dognanja so potrdila ljudske modrosti in jih nadgradila z novimi spoznanji. Brusnice vsebujejo veliko vitamina C, vitamina A ter vitaminov B1, B2 in B3. So odlično sredstvo za premagovanje stresa in antioksidant, ki preprečuje bolezni srca in ožilja ter zmanjšuje tveganje za razvoj nekaterih vrst raka, na primer raka na debelem črevesu in raka na prsih. Z brusnicami si okrepimo vid in zmanjšamo učinek slabega holesterola. Brusnice učinkujejo kot naravni antibiotik in pomagajo organizmu pri obnavljanju celic. Prebavni sistem varujejo pred bakterijami in glivicami, menda celo uničujejo zloglasno bakterijo Helikobacter pylori, ki naj bi bila vzrok za nastanek čira na želodcu. Leta 1994 so znanstveniki na ameriški univerzi Harvard raziskali in potrdili še en blagodejni učinek brusnic: ugotovili so, da redno pitje brusničnega soka zmanjšuje število bakterij v sečilih in s tem preprečuje pogosta vnetja mehurja, ki so težava številnih starejših žensk. Zaradi snovi, ki jih vsebujejo brusnice, se namreč bakterije ne lepijo na steno mehurja, ampak se izločijo z urinom.
 
Brusnice za užitke
Rdeče jagodičje ima poleg številnih zdravilnih lastnosti še eno odliko: če je pravilno pripravljeno, je neverjetno okusno, saj imenitno poudari, izboljša in dopolni okus številnih jedi. Prav zato so brusnice na jedilnikih številnih izbranih restavracij, pogosto pa si jih privoščimo tudi v receptih, po katerih pripravljamo jedi v domači kuhinji. Sladko-kisli okus brusničnega džema ali kompota se prilega k divjačinskim jedem pa tudi k dušeni govedini ali pečeni svinjini. Brusnično omako ponudimo k ocvrtemu camembertu, še posebej pa se bo prilegala k pečeni perutnini, brez katere na Slovenskem ni martinovanja. Kako ponudimo brusnice k martinovi gosi ali k puranovi pečenki? Izvotlimo jabolka, jih napolnimo z brusničnim džemom in dušimo do mehkega. Z jabolki potem obložimo pečenko. Divjačina, še posebej divji prašič, ima v kombinaciji z brusnično omako posebno slasten okus, rdeča barva brusnic pa je na krožniku tudi mikaven okras. K mesnim jedem lahko postrežemo dušeno rdeče zelje, ki ga pripravimo kot običajno, le da ga namesto z vodo ali juho zalijemo z rdečim vinom in limoninim sokom, nazadnje pa obogatimo z nekaj žlicami brusničnega džema. Okusen in osvežujoč jesenski prigrizek h kozarčku pijače (ali pa uvod v kasnejšo pojedino) je kozji sirček, ki ga gladko razmešamo z malo polnomastnega jogurta in žličko sesekljanih zrn zelenega popra, nato pa prelijemo z žlico ali dvema vloženih brusnic. K temu slastnemu namazu ponudimo (ajdov) kruh z orehi. Prav nobenega dela nimamo, če si privoščimo kos kruha, namazan s kislo smetano in brusničnim džemom. Odlična sladica, ki jo je veselje pogledati in užitek jesti, pa so palačinke, polnjene s smetano in brusničnim džemom. Da, kislo-sladki okus brusnic se ne prilega samo k mastnim in pikantnim jedem, ampak tudi k izbranim sladicam. Z brusničnim džemom namažemo linške piškote in uživamo v sladkanju. Vrhunec sladkega užitka pa je lahko čokoladna torta, ki jo prerežemo in polnimo z brusničnim džemom, nato pa premažemo s stepeno sladko smetano. Brusnice so okusno dopolnilo jesensko uglašenih jedi. Jemo jih pogosto, vselej s slastjo in užitkom, predvsem pa z zavestjo, da koristimo svojemu zdravju. Le kaj je lahko lepše kakor združiti okusno s koristnim!
 

Za tiste, ki radi pečete kolačke
 
Kolački z brusnicami
Za 12 kolačkov potrebujemo: 175 g moke * 2 žlički pecilnega praška* 80 g sladkorja * 1 vanilin sladkor * 2 jajci * 50 g stopljenega masla * 175 ml mleka * 150 g vloženih brusnic.
 
Pečico ogrejemo na 200 stopinj in namastimo model za kolačke. V eni skledi pomešamo moko, pecilni prašek, sladkor in vanilin sladkor. V drugi skledi stepemo jajca, prilijemo mleko in dodamo stopljeno, mlačno maslo. Dodamo mešanico moke in sestavin ter gladko razmešamo. Nazadnje primešamo brusnice. Damo v modelčke in pečemo v ogreti pečici 25 minut.