»Lani smo na tem prostoru prvič pridelali zelenjavo in bili zelo zadovoljni. Zdaj lahko povemo in pokažemo še več, dodali smo nove grede, uredili poti, zasnovali učno gredo in posadili drevje,« pravi Nataša Bučar Draksler, krajinska arhitektka. »Nekaj stvari moramo še končati, a glavne so na svojem mestu.«

»Prav po zaslugi članka v Jani me je poiskal lastnik tega zemljišča!« zadovoljno pove Nataša Bučar Draksler, ko se po nekaj letih spet srečamo. O njej smo namreč v naši reviji pisali, ko je leta 2010 začela projekt Vrt za srce. Z njim je povezala lastnike vrtov, ki jih niso mogli obdelovati, in tiste, ki bi si to želeli, pa nimajo možnosti. V društvu Mule se je nato zgodilo še več projektov, povezanih z urbanim vrtnarjenjem, nastala je vrtnarska mreža ljudi, ki si želijo sami pridelati svežo in zdravo zelenjavo po ekoloških načelih.  Vrt v Savljah in projekt »Pridelaj si … in mi ti bomo pomagali« je le eden od njih.

»V preteklih letih sem veliko potovala po Evropi. V vsaki državi delujejo nekoliko drugače,« pojasni Bučar Drakslerjeva. Nabirala je znanje in ob tem izkušnje. Obiskovala je urbane vrtove v Franciji in Veliki Britaniji, Irskem, našla je povezave v Nemčiji, Turčiji in na Poljskem. »To, kar lahko zdaj pokažemo na njivah v Ljubljani, je nekaj, kar ni kar preneseno iz tujine, temveč je povezava vseh izkušenj, prilagojena našim razmeram.«

Glavni namen je ekološka pridelava. Ograjena njiva z gredami je namenjena začetnikom, glavni namen pa je ekološka pridelava. »Pri nas ni pomembno to, da nekdo najame nekaj gred in na njih dela po svojem občutku. Pomembneje je, da si pomagamo s strokovnim znanjem, ki ga prenašamo v prakso in pri tem še uživamo. Sodeluje lahko vsak, od popolnih začetnikov do tistih, ki že imajo vrtnarske izkušnje. »Da ne bo pomote, tudi sama sem bila še pred kratkim popolna začetnica in nimam agronomske izobrazbe,« pojasni Bučar Drakslerjeva. »Stiki s tujino, predvsem pa delo na vrtu so mi iz leta v leto dajali novo znanje. Eden od principov vrtnarjenja, ki sem ga dolgo upoštevala, je bil, da bo za vse poskrbela narava, a sem pozneje ugotovila, da je tudi moja vrtnarska vloga zelo pomembna.«

Strokovnjaki pomagajo z nasveti iz prakse. Vrt v Savljah je ograjen in razdeljen na grede. Vsak vrtnar jih lahko najame štiri ali pet, ob tem pa dobi možnost, da se izobražuje na delavnicah in predavanjih o ekološkem vrtnarjenju, kjer se uči predvsem o ohranjanju rodnosti in zdravja tal, boju proti škodljivcem s kolobarjenjem ter še marsičem. Z nasveti jim pomagajo priznani strokovnjaki, ki dobro poznajo vrtnarsko prakso, ne le teorije, pravi Bučar Drakslerjeva, ki je napisala krajši priročnik prav za vrtnarjenje na tej njivi in s prijateljico izdala Vrtne karte za pomoč pri izdelavi sadilnega načrta po ekoloških načelih.

Sosedje na njivi si izmenjujejo semena, sadike in delijo orodje. Vodijo vrtnarski dnevnik, ki bo omogočal nadzor in prehod iz konvencionalnega v certificirano ekološko vrtnarjenje. Tega nadzira pooblaščena ustanova in pomembno je vse, od certificiranih ekoloških semen do celotnega postopka ekološke pridelave vrtnin. Podrobnosti, od osnov do možnosti za najem gred in kontrole, so opisane na spletni strani projekta www.pridelaj.si.

Dovolj možnosti za ustvarjalnost in uživanje. »A pravil se ni treba bati, saj so le osnova za zdravo pridelavo vrtnin. Vsak ima dovolj možnosti, da ostane ustvarjalen in na vrtu preprosto uživa. Lanskoletna izkušnja je bila odlična, pridelek je bil zelo dober, saj imamo v gredah bogato in presejano zemljo, kjer vse odlično raste. Letos sem posebno vesela mladih družin, ki bodo delale na novih gredah.« Nataša Bučar Draksler na podoben način ureja še nekaj njiv v okolici Ljubljane, želi pa povezati še več ekoloških njiv okrog vsega mesta. Ne gre vse hitro in gladko, a z nekaj trme se vsako leto zgodi kaj novega, nasmejano pove ustvarjalna vrtnarka.

Andreja Tomšič, svetovalka za vrtnarjenje: Osnovne zakonitosti ekološkega vrtnarjenja na domačem vrtu

Pridelava zelenjave na naraven način je v domačem vrtu skoraj nujna, saj želimo vzgojiti pridelek brez kemičnih pripravkov, pa čeprav je to le ščepec mineralnega gnojila. Za začetek si priskrbimo ekološko seme s certifikatom in oznako bio, za katero vemo, da je bilo pridelano po vseh zahtevanih standardih eko pridelave. Gredice pognojimo z doma pridelanim kompostom ali eko gnojilom. Pri setvi in sajenju upoštevamo kolobar, kjer vrtnine najbolj optimalno izkoriščajo hranila iz tal, ter mešane posevke, ki so koristni tudi pri varstvu pred škodljivci in boleznimi. Posevek na prostem na začetku prekrijemo z vrtno tkanino, ki je primerna zaščita pred morebitnimi nizkimi temperaturami. Te se lahko spomladi pojavijo še vse do konca aprila. Vrtna tkanina varuje posevek tudi pred škodljivci, na primer pred čebulno muho.

V poletnih mesecih so rastline pogosto prizadete zaradi suše in zgodi se, da jim niti naknadno intenzivno zalivanje ne pomaga več. Ker moramo v tem času z vodo pravzaprav varčevati, raje tla že predhodno zaščitimo pred pretiranim izhlapevanjem s prekrivanjem, kjer uporabimo materiale iz organske snovi, na primer pokošene ostanke trave, listje plevela, zdravo listje z zelenjavnih gred in podobno. Prekrivka tudi varuje pred pleveli, saj zavira njihovo rast.