"Bliža se dopust, jaz pa sem čedalje bolj nemirna, v skrbeh. Že leta, najmanj deset se jih je nabralo, hodimo z družino v isti kamp na Hrvaško. Kar nekaj nas je takih in z leti so se spletle med nami lepe vezi, z nekaterimi sosedi se v bistvu vidimo samo v času dopustov, čeprav so iz Slovenije, in je tako, kot da smo se nazadnje srečali predvčerajšnjim. Je pa v zadnjih letih postalo nekaj zame zelo moteče, in to je moževo popivanje s temi morskimi kolegi. Pijani so tako rekoč nonstop. S sabo vsakič pripeljemo res veliko alkohola in še potem ga tam kupujemo, bi rekla, da gre največ denarja med dopustom prav za to. Od moža med dopustom nimam nič. Opazila sem, da je tudi starejšo hčerko začelo očetovo vedenje motiti, pogreša ga, včasih sta se zabavala v morju in igrali smo družabne igre, zdaj je njen oče samo še s pivskimi kolegi. Letos me je že imelo, da bi mu to vrgla pod nos, pa kar še nisem zbrala poguma, sploh ker se dopusta tako veseli. Med letom sicer ne pije veliko, je pa res, da kadar pa je priložnost, kar nima mere. Ko sem se lani pogovarjala z ženami moževih morskih kolegov, niso imele nad njihovim popivanjem nobenih pripomb, vesele so bile, da imajo vsaj mir pred njimi, jaz pa moža med dopustom pogrešam, se mi zdi, da smo se včasih kot družina na dopustu povezali in potem celo leto črpali iz tega. Sem pa spomladi omenila, kaj če bi zamenjali lokacijo, spoznali kak nov kamp, a me je takoj zatrl, da samo prek njegovega trupla. Svetujte mi prosim, kašen pristop naj uberem, da bi uvidel, kaj se dogaja z našimi dopusti. Hvala."
- Tamara
Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 26, št. 27, 2. julij, 2024.