Olje iz mareličnih jedrc je odličen vir nenasičenih maščob, bilo naj bi tudi dober vir železa, kalija, fosforja in vitamina B17, ki mu pripisujejo številne pozitivne učinke na zdravje. Vitamin B17 med drugim blaži bolečino pri artritisu, hkrati pa zmanjšuje povišan krvni tlak. V Rusiji grenka marelična jedrca, tam jim pravijo »grenki mandlji«, že od leta 1845 uporabljajo kot zdravilo proti raku, v Ameriki pa so v redni uporabi od začetka prejšnjega stoletja. Tudi kitajska tradicionalna medicina jih uporablja pri zdravljenju različnih zdravstvenih težav, dobro vplivajo na težave z dihanjem, slabo prebavo, povišan krvni tlak in artritis. A tudi za marelična jedrca ni znanstvenih potrditev o učinkovitosti te naravne esence v boju proti raku. Oziroma bolj kot preventive pred boleznijo. Grenka marelična jedrca vsebujejo manjšo količino cianida, ki lahko pri kom povzroči omotico, povišano temperaturo ali glavobol (po nekaterih podatkih lahko pride do zastrupitve po 20 ali 30 zaužitih jedrcih), vseeno so tovrstne zastrupitve izredno redke. Celo naš NIJZ svari pred uživanjem mareličnih jedrc. Takole so zapisali: »Grenka marelična jedrca lahko vsebujejo visoke vsebnosti amigdalina – cianogenega glikozida. Pri uživanju se iz njih sproži strupena cianovodikova kislina. Potrošnikom priporočamo, naj dnevni vnos ne bo višji od dveh grenkih jedrc mareličnih koščic.«
Ne vem, ali ste že kdaj naleteli na ta jedrca ali olje iz njih. Zase lahko z gotovostjo rečem, da ne vem, ali sem v življenju že spila oziroma užila kaj bolj grenkega in odbijajočega. O ja, seveda sem. Trpkejše od teh jedrc je samo še olje divjega origana ali črne kumine, za katero je že prerok Mohamed napisal, da je to čudežno olje, »ki zdravi vse razen smrti«. Zgodovinska pričanja o magičnih semenih črne kumine (Nigella sativa), ki naj bi zdravila vse od glavobolov do kožnih težav, infekcij in resnih bolezni, tudi raka naj bi se uspešno lotevala, se raztezajo vse od Sredozemlja do Indije. Ljudje jih v terapevtske namene uporabljamo zadnjih 3.000 let. Na Bližnjem vzhodu olje črne kumine prepoznavajo kot eno najmočnejših protirakavih učinkovin, v starodavnem Egiptu so ta semena uporabljali za izboljšanje prebave, zdravljenje prehladov, infekcij, zobobolov … Semena črne kumine so našli tudi v grobnici faraona Tutankamona, celo oče medicine Hipokrat je z njim zdravil svoje bolnike. Od leta 1964 pa do danes je bilo opravljeno in objavljeno več sto študij, ki so preučevala učinkovanje črne kumine. V raziskavi, ki je bila objavljena v ameriški zdravstveni reviji Oncology Letters leta 2010, so znanstveniki izvajali eksperimente s podganami, pri čemer so ugotovili, da dva odmerka surovega ekstra deviškega olja črne kumine zavirata rast rakavih celic v črevesju, požiralniku in želodcu. Ena od aktivnih sestavin črne kumine je timokinon, o katerem raziskovalci trdijo, da pozitivno vpliva na zmanjševanje raznih tumorjev. Koliko odmerkov naj bi jemala oseba, da je uporaba varna in zlasti zdravilna, ne ve točno nihče. Sama olje uživam občasno, 2–3 požirka dnevno, ne pretiravam z njim, ni ravno okusno. Ga pa številni naturopati in zdravilci priporočajo, kot preventivo seveda, uradna medicina pri nas nima odnosa do podobnih, naravnih učinkovin. Niti sama ne bi dala roke v ogenj, da lahko olje črne kumine pozdravi raka v celoti, za nikogar nisem slišala, ki bi prisegal samo na to možnost. Ja, olje črne kumine kot ena od podpor imunskemu sistemu in ne kot edina možnost.
Nekaj vrstic višje sem omenila olje divjega origana, ki sicer ni namenjeno uničevanju tumorskih celic, počne pa vse drugo. Ravno danes sem izbojevala bitko z enim od respiratornih virusov, ki jih je okoli nas nešteto in me je spravil v posteljo za ves teden. Infekcijska klinika te dni poka po šivih, bolniki ležijo po hodnikih. Na Onkološkem inštitutu in tudi v drugih bolnišnicah so zaradi možnosti okužbe bolnikov z enim od akutnih prehladnih virusov, tudi covida-19 je ta hip veliko, ustavili oziroma prepovedali obiske svojcev. Nič novega, vsako jesen gledamo podobne slike. Virusi, prehladi, gripa, covid-19, vroče poletje in potem spet nov krog okužb. Olje divjega origana je odlično, če želimo presekati ta začarani krog virusov. Znano je kot najmočnejši naravni antibiotik, do medicinskega odkritja prvih antibiotikov leta 1945 so ga ljudje masovno uporabljali. Divji origano vsebuje rožmarinsko kislino, ki je močan antihistaminik in močnejši antioksidant od vitamina E. Olje je tako močno in žgoče, da vam lahko že ena neprevidna kapljica zažge kožo ali pa sluznico. Zato ga je nujno treba redčiti, in to v razmerju 1 : 50 ali celo 1 : 100. Sama dam eno kapljico tega olja na kocko sladkorja ali žličko medu in poplaknem z velikim kozarcem vode, pa me vseeno žge kot ogenj, da od hudega nekaj sekund kar sapo lovim. Kot bi me divji origano od znotraj s kolom po glavi. (se nadaljuje)
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 46, 14. november, 2023.
