Babica je tako kot vsako jutro surfala po netu, namesto da bi skuhala čaj, kar je njena odgovornost, in se dušila od smeha. Moški ste pa res prašiči, je rekla.
A res, se je razkuril cenjeni oprog. Katera prelestna ljubica, ki natika rogove zakoniti ženi, je to pot na vrsti?
Hm, je rekla babica, »ne vem, kako je z rogovi, tole je morda še hujše. Sploh nas ne varajo več z ženskami, ampak s plastiko! V mestu od nekem oddaljenem morju so dobili reševalci nešteto klicev, da se blizu obale utaplja ženska. Ko so pridivjali tja z vso potrebno opremo in potapljačem, so zgroženi ugotovili, da gre za napihnjeno plastično lutko, ki jo je mogoče kupiti v seksšopih. Le kdo, hudiča, jo je vrgel v morje, ko pa je bila po sliki sodeč še popolnoma cela in uporabna? Z velikimi joški, velikimi usti in rdeče obrobljeno češpljo, da je uporabnik ne bi zgrešil.
»Gotovo je bil kakšen mornar, najbrž je prišla na obisk prava ženska, pa ni imel časa, da bi iz ljubice spustil zrak in jo pospravil v omaro, zato jo je zabrisal čez palubo! Toliko o moški zvestobi, hohoho,« je rezgetala babica.
Cenjeni soprog se je nagnil čez babičina ramena in si ogledal fotko zavržene ljubice. Prasnil je v smeh. No, poglej, mi je pomolil tablico pod nos. Ko sem zagledala tisto dokaj grdo čudo, sem se začela režati še jaz. Kaj se pa smejeta, a sta čisto odžagana, se je razhudila babica. »Bom morala pobrskati, kaj vse se skriva v vajini omari, saj sta zabredla v obdobje, ko hormoni niso več v najboljšem razmerju,« je sikala. Če ti nimaš težav s hormoni, jih imava midva še manj, se je branil cenjeni soprog. Babica se je namreč priklatila z žura ob dveh zjutraj.
No, pa ji povejva, je rekel cenjeni soprog in babica je seveda zastrigla z ušesi. Kaj, kaj? No, saj veš, da sva bila pred kakšnim mesecem v nekem podeželskem hotelu blizu Maribora. Seveda, seveda, in tam so vama dali seksi lutko v posteljo, je babica prehitevala najino izpoved. Ne, seveda ne, prav takšno lutko sva videla na zadnjem sedežu nekega velikanskega enoprostorca, ki je bil parkiran na dvorišču. Sedela je tako, kot bi sedela, če bila prava. Najbrž ima lastnik trgovino s seksualnimi igračami in vozi reklamo kar s seboj, sem rekla in sedla za mizo na hotelskem vrtu ter si naročila kavo. Zaklela sem se, da ne grem nikamor, dokler ne vidim bedaka, ki vozi napihnjeno gospodično na zadnjem sedežu. Cenjeni soprog se mi je godrnjaje pridružil in oznanil, da bo tam samo toliko časa, da bo prebral časopis. Strmela sem torej v dotični avto in namesto lastnika dočakala očka s približno osemletno hčerko.
»Ati, kakšna igrača pa je to,« je vprašala, gospod jo je seveda hotel ucvreti mimo. Ampak hči se ni vdala. »Ati, zakaj pa ima tako velika usta in takooo izbuljene oči? Kako da ne veš? In zakaj je tako velika, saj je večja kot jaz!« Nesrečni roditelj je pospešil korak, smrklja pa je neutrudno tekala za njim in mu naštevala nove nenavadne podrobnosti, ki jih je opazila na napihnjeni lutki. Lastnik hotela, ki je vse skupaj opazoval s praga, je nemudoma potegnil z ene od miz velikanski prt in pokril zadnji del avtomobila. Smrklja se je potem pomirila, drugi gostje pa ne. Do trde teme smo čakali perverzneža z napihnjeno gospodično na zadnjem sedežu, a se ni prikazal. Zgodaj zjutraj pa avta ni bilo več in gospodične tudi ne.
Kolumna je bila objavljena v reviji Jana, št. 13, 28. 03. 2023.
