Tisti, ki smo dali skozi socializem, smo imeli polna ušesa gnilega kapitalizma. Na to so nas nenehno opozarjali v slogu »človek je v kapitalizmu odtujen od svojega dela in od samega sebe, nenehno ga izkoriščajo, nima nobenega vpliva na svoje okolje, ne more soodločati o ničemer, denar je sveta vladar«. Kadar smo hodili čez mejo v Avstrijo in Italijo po kavo, kavbojke in druge radosti, smo se hahljali, da gremo v gnili kapitalizem po najnujnejše, dokler dokončno ne propade. Ampak propadli smo mi, saj veste, čeprav so hodili tujci k nam resno proučevat samoupravni sistem. Po osamosvojitvi se je na obzorju kazal kapitalizem, ki nenadoma ni bil več gnil, ampak razglašen za najsvetlejšo prihodnost. Končno se bodo uveljavili pridnost, iznajdljivost, prevzemanje odgovornosti, samozavest in druge lastnosti, ki nam jih v socializmu očitno niso privzgojili, smo si govorili.
Kaj je iz tega nastalo, ve vsak sam zase. Konec osemdesetih let smo govorili o socializmu s človeškim obrazom, ko je bilo že zdavnaj jasno, da je treba ljudem pustiti nekaj svobodne samoiniciative. Zdaj se bo treba pogovoriti o kapitalizmu z nekaj osnovne morale in etike. Oboje je šlo že zdavnaj v maloro, bi rekli bojeviti Primorci. Nič čudnega, da so se sobarice in čistilke prav na jugu države pred dnevi uprle, saj so del zaposlenih, torej ženske z minimalci, preselili na zunanji servis. In to hotelska skupina v večinski državni lasti. Država, te ni sram? Izgovor je bil, da je hotelirstvo pač sezonska dejavnost, enkrat gostje so in drugič jih ni, pa bi servis veliko bolje poskrbel za pravo število ustreznih delavcev ob pravem času. Nikar ne lažite, lepo prosim. Čistilke ste izgnali s fakultet, ministrstev, iz zdravstvenih domov in številnih drugih državnih oziroma javnih ustanov, pripetih na državne jasli, pa to niso nobene sezonske ustanove. Samo da vam ljudje iz najslabše plačane kategorije J ne bi bili na očeh. Morda bi imel kdo celo slabo vest? Ker čistilni in podobni kadrovski servisi pač niso zelo usmiljeni s svojo rajo, ki jo ponujajo naokoli, pri tem pa se, nobena skrivnost, delijo mastne provizije. Sobaricam iz Bernardina obljubljajo »vse enako« pri zunanjem izvajalcu, kar bo zaradi cirkusa, ki so ga povzročile s štrajkom, nekaj časa nedvomno veljalo. A se bo kmalu začelo, verjemite. Eno takšnih čistilk, ki so jo z ministrstva ljubeznivo podarili servisu, poznam. Že nekaj let ima enako plačo, dela pa čedalje več, enkrat je na črpalki na avtocesti, drugič na fakulteti, pa v zdravstvenem domu, kjer dopoldanska izmena čistilk porabi vsa skopo odmerjena čistila, popoldanske pa nimajo s čim čistiti, ampak to vodstva nič ne briga. Če katera zboli, mora druga opraviti dvojni šiht. Nadur plačajo le nekaj, in to slabo, dopust si izborijo s težavo, in še to le za nekaj dni …
Ko sem poslušala predstavnika hotela, kako je v kamero nakladal o tem, da se za ženske ne bo nič spremenilo, me je obšla sveta jeza. Za koga se pa torej bo spremenilo? Firma bo bolje poslovala, ker se bo znebila nekaterih obveznosti. Vse za firmo. Nič za ljudi, ki so le strošek. Ne zaposleni z imenom, pridnim delom in zvestobo podjetju, ampak – strošek.
Naj vam nekaj povem – kar veliko bivam po hotelih in od vsega osebja sem največkrat v stiku prav s sobaricami. Prijetne, prijazne, ustrežljive, zamenjajo ti premajhno haljo, pokažejo, kako se naravna klima in prižge televizor s tremi gumbi na daljincu, kar sem prvič videla. In zdaj so jih izgnali, ker so – predrage? Če jim bo dajal posrednik enako plačo kot hotel, kje je potem njegov motiv, njegov zaslužek? Če še zmeraj ne veste, kaj je gnili kapitalizem – to je. Bolje rečeno – tudi to!
