Tako kot smo dežela dveh hitrosti – ene za »naše« in ene za one druge, se pravi ljudstvo – smo tudi dežela dveh fešt. Kadar uradno slavimo, imamo »državno proslavo« za nadljudi, še eno si pa potem ljudstvo naredi kar samo. Tako je bilo lani ob dnevu državnosti, ko so se izvoljenci ljudstva silovito bali tega istega ljudstva, pa so si ogradili pol Ljubljane, da bi lahko v miru državotvorno proslavljali, nepovabljeni plebs se je pa zbral na antiproslavi na Prešernovem trgu, malo protestiral, malo žural in prav fletno je bilo, pa sonce je sijalo, samo rumeni jopiči so bili malo žalostni, prišli so protestirat proti antiproslavi, pa se nobeden ni hotel tepsti z njimi. Potem, zvečer na uradni proslavi – ni bila toliko fešta kot pogrebna slovesnost – se je pa dež prav nemarno zlival po najbolj osvoboditeljskih sinovih Slovenije. Bi bilo neumno, če bi rekla, vidite, niti vreme ni bilo na njihovi strani, vreme je skoraj vedno apolitično, zato samo pravim, dež jih je pral.
In letošnjega aprila, za dan OF, smo imeli spet dva povsem različna žura, ljudstvo si je prešerno čestitalo na Prešernovem trgu, vladarjem se pa ni dalo spet ograjevati mesta, ki jih nikoli ni maralo, pa so mu prezirljivo obrnili hrbet in šli proslavljat nekam na podeželje, tja, kjer ni bilo skoraj nobene nevarnosti, da bi jim kdo skandiral lo-po-vi! In, to se mi je zdelo še posebej hecno, letošnji 27. april je bil pretežno vetroven in deževen dan, vendar na praznovalce na Prešernovem trgu ni padla niti ena kaplja dežja, one druge je pa tam v neki žalobni hosti spet pralo. Čudno, res.
Da bosta torej tudi za letošnji dan državnosti spet dve povsem ločeni fešti, vas bržkone ne bo presenetilo. Ena, tista uradna, na katero nas večina ni povabljena, bo v četrtek, na predvečer državnega praznika, na Kongresnem trgu (previdno zagrajenem, predvidevamo), narod si bo pa svojo proslavo podaril v petek, ko bo še en velik protest in, domnevamo, žur.
Zatrdno in povsem brez ugibanja pa že vemo, kaj deželi podariti za njen trideseti rojstni dan: najboljše darilo, malo zapoznelo, a idealno, menim, je udeležba na referendumu o vodi 11. julija. Ni toliko pomembno, ali greste osvobajat naše vode, kazat sredinec vladi ali pa oboje po malem, zares pomembno je to, da si podarimo, sebi in deželi, čisto vodo in nepozidana obrežja. Ampak najprej in predvsem, srečen trideseti rojstni dan, kjerkoli ga boste že praznovali. Najbolj veselo je vedno tam, kjer ne dežuje.
Zarja Jana št. 25, 22.6.20121
