Marta, 60 let: »Berem o znanih ljudeh, kje vse da so na počitnicah, a me to ne moti. Nič nimam proti potovanjem, se pa vendarle sprašujem, kako nam ni dovoljeno v sosednjo občino, drugi pa lahko potujejo čez meje mnogih držav. To mi je malo čudno. Povsod po svetu so okužbe, države so zaprte, treba se je paziti, nositi maske, treba se je testirati, če hočeš v tujino – in ko gledam vse to, me potovanja prav nič ne mikajo. Čez vse te postopke se meni ne bi dalo. Drugim pa privoščim! Zanima me, kaj človeka vleče v teh čudnih časih na drug konec sveta. Res je, da lahko zboliš tukaj ali tam. Mene bi recimo skrbelo, da bi se promet ustavil in bi zato kje obtičala. Sicer je pa tudi Slovenija zelo lepa, ko bi le imeli čas, da bi jo lahko raziskali.«
Polona, 44 let: »Potovanja me trenutno ne mikajo, vendar pa v nenehnem čepenju doma tudi ne vidim smisla. Kadar slišim, da ljudje potujejo v tujino, mi sploh ni jasno, skozi kakšne postopke gredo, da tja sploh pridejo. Meni je narava trenutno povsem dovolj, poskušam se držati čim bolj stran od gneče, in dokler mi bodo pustili naravo, bom zadovoljna. Le občine naj že odprejo, da bom lahko zlezla še na kakšen drug hrib. Hribe pa res potrebujem! Kadar berem in poslušam o potovanjih znanih in malo manj znanih povsod po svetu, si mislim, da bomo koga od njih verjetno morali kdaj spet reševati domov. Ampak podobno si lahko kdo misli tudi o meni, ko me vidi lesti na goro. Čeprav nisem ekstremistka in poznam svoje meje, pa morda za nekoga sem. In tisti bo tudi zame verjetno rekel: poglej jo, potem jo bomo pa reševali.«
Peter, 64 let: »Za mlajše je danes povsem drugače. Za nas starejše pa je potovanje bolj tvegano, sodimo v rizično skupino, imamo pridružene bolezni in je bolje, da se držimo doma. Potovanj ne obsojam, to je stvar vsakega posameznika, tudi moja hči je že četrti mesec v Indoneziji – ampak službeno. V mlajših letih sem rad potoval in nekako razumem tiste, ki to počno tudi v teh časih – če je denar in želja, pa naj gredo!«
Ajda, 29 let: »Tudi v teh časih se da najti neko ravnotežje. Torej lahko potuješ, a z zavedanjem, da je treba drugače načrtovati: se prepričati o epidemiološkem stanju države, v katero potuješ, spoštovati vse zaščitne ukrepe, ki jih spoštuješ tudi sicer v lastni državi. Prav zaradi tega sem se odločila, da čez teden dni odpotujem v Dubaj, ki v normalnih okoliščinah ne bi bil ravno moja izbira. Trenutno pa je to ena od bolj precepljenih držav, ukrepi se spoštujejo, prav tako me bodo testirali pred odhodom in tik pred vrnitvijo. Na eni strani so hotelski aranžmaji sedaj cenejši, na drugi strani pa plačaš teste in v mojem primeru tudi dražjo letalsko vozovnico, saj nisem želela tvegati poletov iz drugih držav zaradi morebitnega zaprtja meja. V teh časih moraš biti tudi pripravljen, da se ne bo zgodilo vse po načrtu; morda si je dobro vzeti tudi nekaj več dopusta, da ob vrnitvi ostaneš preventivno še nekaj dni doma. Mislim, da je v teh časih treba narediti nekaj tudi za svojo dušo. In jaz bom odpotovala zato, da si jo nahranim.«
Zarja Jana, št. 7, 16. 2. 2021
