Pred leti smo v Trstu iskali rezidenco za veleposlanika pri Centralni evropski pobudi, italijanska nepremičninska agentka nam je pokazala veliko meščansko stanovanje za velikansko najemnino, z ometom, ki se je luščil, in plesnijo po kotih. Zanemarjeno je, sem pripomnila, ona pa je bevsknila, da je stanovanje super, bo pač treba najeti kakšnega Slovenca, da ga bo za majhne denarje (pochi soldi) prepleskal. Slišalo se je tako, kot se pri nas razume zmerljivka »čefur«. Pojma nisem imela, da je med ljudmi še toliko primitivnega nacionalizma. Pa kakšno mesto je bil Trst pred prvo svetovno vojno, kakšno stičišče nacij, posla, kulture, religij. Ne pozabimo, da je bil takrat največje slovensko mesto in ne Ljubljana.
Trst ima tudi cerkve vseh nacij, ki so tam bivale, med drugim največjo sinagogo v Evropi. Slovenci so bili nekaj posebnega, saj so si namesto božjega hrama zgradili Narodni dom, hram kulture, gospodarstva, bančništva, hotelirstva in zabave. 13. julija leta 1920 so ga fašisti požgali, ga pozneje obnovili in si ga prilastili, Slovenci pa so po vojni dobili nekakšno nadomestilo v ulici, ki jo komaj najdeš; betonska zgradba, stisnjena med druge podobne hiše, niti v sanjah ne spominja na prelepo Fabianijevo stavbo, ki jo je slovenska manjšina dobila za zdaj bolj simbolično kot pa v resnici nazaj. Stavba je namreč zasedena in lastništvo še ni preneseno. Je pa gesta dobre volje z italijanske strani vsekakor nadvse dobrodošla, če je ne bi spremljala kravja kupčija, kot pravijo poklonu obeh predsednikov na Bazovici. Ker oddajamo v petek, pač ne morem vedeti, kaj sta predsednika povedala pred »sovražnim« spomenikom, kaj je pisalo na trakovih vencev, če sploh kaj, in kakšni protesti so se ob tem morda dogajali, vsekakor pa moram zapisati tole:
Poklon pred spomenikom štirim junakom na bazoviški gmajni za italijanskega predsednika Mattarello ni preprosto dejanje. Po devetdesetih letih, kar so na prvem tržaškem procesu obsodili in potem ustrelili štiri mlade može, ki so se med prvimi v Evropi uprli fašizmu, je italijanski predsednik priznal, da ne gre za teroriste, ampak borce za svobodo. Za to gesto v svoji domovini, kjer so desničarji na pohodu, vsekakor ni požel večinskih pohval. Desničarji se neizmerno trudijo, da bi iz Slovencev naredili genociden narod, celo nov praznik so si izmislili – dan, ko je jugoslovanska vojska zapustila Trst, predsednik pa se gre teroristom priklanjat! Vsekakor pa nimajo nič proti, da gre na bazoviško fojbo, ki v resnici sploh ni kraška jama, ampak opuščen rudniški jašek, po odvezo slovenski predsednik. Zato pa temu nasprotujemo mi. Slovensko-italijanska zgodovinarsko-kulturniška komisija je že zdavnaj ugotovila, da v fojbi z veličastnim spomenikom sploh ni Italijanov, so pa ponekod drugod, vendar nikakor ne v tako velikem številu, kot zatrjujejo nacionalisti. Maščevanja po vojni so seveda bila, s takratne perspektive so jih ljudje razumeli, če že ne odobravali, z današnje seveda ne. A delati svetinjo iz dogajanj, ki se sploh niso zgodila, je seveda problematično. Film Srce v breznu, ki opisuje razbojniške partizane, kako mečejo v brezna Italijane, ker so Italijani in ne ker so fašisti s krvavimi rokami, je spravil v jok vso Italijo, za glas razuma, ki se je tudi oglašal iz znanstvenih ustanov, takrat ni bilo posluha. Pa saj iz svojih domačih izkušenj vemo, kako populizem vžge pri ljudstvu.
Tako imamo dva predsednika in dva spomenika v istem kraju – slovenski ni posvečen le štirim junakom, ampak pomeni tudi 25 let nepopisnega trpljenja rojakov pod fašizmom. Italijansko fojbo so leta 1945 kar tri mesece preiskovali Angleži in niso naleteli na debele plasti človeški ostankov, kot trdijo neofašisti, ampak so iz jame potegnili trupla stotih nemških vojakov, enega civilista in poginule konje. Italijanska oblast jame ni nikoli preiskala, ampak jo je zaprla s spomenikom in iz nje naredila legendo. Skratka, oba predsednika sta se priklanjala pred pomensko zelo različnimi spomeniki, kratko je seveda potegnil naš. Komu gori pod podplati, da se je Slovenja odločila za takšno potezo?
Zarja Jana št. 7, 14. 7. 2020
