Še nikoli me ni tako motilo, da pišem uvodnik v petek, izšel pa bo v torek, ne vem torej, kaj se bo dogajalo do danes, ko to morda berete. Po četrtkovi Tarči o nabavljanju zaščitne opreme (globok poklon nacionalki, Eriki Žnidaršič in Ivanu Galetu iz  zavoda za blagovne rezerve za pogum) je ljudstvo vso noč po družbenih omrežjih grdo zmerjalo gospodarskega ministra in vso vlado. No, nekateri, a v manjšini, so oba goreče branili. V slogu – komunajzerji so vse skupaj podtaknili in RTV Slovenija je treba vsekakor razstreliti. Minister Počivalšek se je potem v petek ob enajstih na Kacinovi novinarski konferenci otresel vsega, kar so očitali njemu in njegovim pribočnikom, med drugim je povedal, da si lahko vse pogodbe preberemo na spletni strani ministrstva. Kar je smešno. Ker seveda ne piše, kako je do pogodb prišlo. Gotovo ni nikjer zabeleženo, da je večni domoljub Peterle skušal pomagati Sloveniji tako, da bi uvozila za sedem milijonov opreme njegova hči? Ali pa da je Podobnik, njegovi niso niti v vladi niti v parlamentu, so pa na pravi strani, grozil z izgubo službe direktorju blagovnih rezerv, če ne bo dobil posla njegov favorit?

Vedeli smo, da bo afera »maske« izbruhnila, saj se je nabralo kup nelogičnosti, ki bi bile smešne, če ne bi zelo veliko stale. Denarja, kredibilnosti in ugleda. Začelo se je z izgubljenim tovornjakom, ki je prevažal maske za milijon evrov, pa še zmeraj čisto ne verjamemo, da »posrednik« ni dobil nobenega plačila. Da ne omenjam mask iz servet in gumic, kar imamo sicer doma in ne potrebujemo nobenega posrednika, Počivalšek pa jih je branil do zadnjega diha. Skratka, mnogi so z blagoslovom politike brezglavo poslovali, v Tarči je bilo rečeno, da imamo nekatere opreme za leto in pol italijanskega scenarija, jaz pa še zmeraj nečesa ne razumem: ko sem si v lekarni zaželela maske in rokavice iz lateksa, se je farmacevtka nemočno zasmejala. Nimajo. Potem sem dobila kirurške maske (in ne tiste za škropljenje dreves) v vrtnariji, tanke rokavice pa v trgovini z gradbenim materialom (kjer sicer prodajajo samo kompaktne delovne). Maske imajo tudi na črpalkah … cene so božjastne. Dva ali tri evre za masko, ki jo moraš po dveh urah zavreči. Domoljubi, ki so jih priskrbeli, pa zatrjujejo, da pri tem niso »nič zaslužili«. Izračuni pravijo drugače.

Počivalšek po petkovi različici ne bo odstopil in se veseli interpelacije (če se je zgodil čudež, ga danes vseeno ni več na ministrstvu). Mi pa bi se morali te dni pogovarjati o prazniku, ki nam čedalje več pomeni, o prazniku dela. Ker se čutimo vse bolj izkoriščani in neslišani.