Se še spomnite, kako ste na voditelje Dnevnika gledali leta 2015, ko ste prišli v informativni program TV SLO?
Ko sem stala pred tistimi velikimi vrtljivimi vrati na Kolodvorski 2, sem se počutila res drobno proti veličini te hiše. Nisem vedela, v kaj se spuščam. Prve dni me je sodelavka na hodniku ogovorila: 'Aha, za mlajšo dežurno se uvajaš. Veš, televizija je naporna. Če želiš imeti kaj od življenja, kar takoj opusti to delo.' Bila sem zmedena in se zahvalila za nasvet. Zdaj se temu nasmehnem, saj je imela v veliko pogledih prav, novinarstvo in televizija te posrkata, imata to moč. A življenje prilagodiš, kot v marsikaterem poklicu. Ko sem začela, je bilo vse novo, veliko, naporno, a navdihujoče. Imela sem ogromno strahospoštovanja. Dnevnoinformativni program je velika sestavljanka. Da se sestavi slika, se morajo zložiti vsi deli. To sem se hitro naučila: če urednik ne določi teme, če snemalec ne posname dogodka, če novinar ne napiše prispevka, če ga montažer ne zmontira in tako naprej, nima voditelj v oddaji česa napovedati. Voditelj – zato mi je moja nova vloga v tolikšno čast – zaokroži delo sodelavcev.
Poročali ste o raznolikih temah. So vam katere zanimivejše?
Ko sem bila pripravljena, sem s položaja mlajše dežurne novinarke napredovala v dežurno, potem pa začela z novinarskim delom v notranjepolitični redakciji. Zaradi razmer sem dolgo poročala o vsem. V kratkem času sem poročala s tekmovanja v metanju papirnatih letal in o odstopu ministra. Najbližje pa so mi vedno bile družbene teme. Z zanimanjem spremljam družbo, spremembe, fenomene, kako razmišljamo o človekovih pravicah. Zanimajo me trendi, ki se nakazujejo, sploh med mladimi, za katere si želimo, da bi jih pritegnili k tako tradicionalnemu mediju, kot je televizija, in na spletu. Opažam, da oblikujejo drugačno skupnost, ki ceni in pričakuje drugačen razvoj družbe, kot so jo oblikovale prejšnje generacije. Najbrž me tudi zato tako pritegnejo, mogoče se poistovetim z njihovo jezo in željo po pravičnejšem svetu, ki bi ga vodila ekologija. Z veseljem se ukvarjam s socialo in pravicami skupnosti LGBTIQ+, še najbolj so mi blizu ženska vprašanja oziroma teme, povezane s pravicami žensk. Pogosto slišimo, da smo na tem področju kot družba že veliko naredili, a kot ženska v Sloveniji prepogosto začutim manjvrednost svojega spola in mislim, da bo boj za enakopravnost, žal, še zelo dolg.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 24. september 2024.
